Jedro

Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki ga je popravilo Dne 31.8.1993 ugotovilo, da zapuščina obstoji iz:- 1/2 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 604 k.o. D., popravljeno v k.o. U.,- 1/4 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 251 k.o. G., in - vloge na hranilni knjižici. Ugotovilo je tudi, da je zapustnica vknjižena kot solastnica do 1/4 pri nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 2268 k.o. D., vendar med dediči ni bilo spora, da je ta delež po darilni pogodbi last B.A. in zato ne spada v zapuščino. Ker po zapustnici ni oporoke in so zakoniti dediči sprejeli svoje deleže, je za dediče razglasilo moža V.A. ter sinova B.A. in A.A., vsakega do 1/3. Nato so dediči sklenili dedni dogovor, s katerim je A.A. bratu B.A. priznal, da pokojničin solastninski delež 1/4 na nepremičnini, vpisani pri vl. št. 2268 k.o. D., ne spada v zapuščino, ker mu je bil podarjen z darilno pogodbo dne 28.3.1984. V zvezi s to nepremičnino sta se brata obvezala, da bosta sklenila pogodbo oz. aneks k pogodbi, s katero bo A.A. podaril B.A. tudi delež do 1/4. V zvezi z nepremičnino, vpisano pri vl. št. 251 k.o. G. sta se dogovorila, da zapustničin solastni delež 1/4 podeduje A.A., B.A. pa se obveže skleniti darilno pogodbo tudi do 1/4 teh nepremičnin. Vse ostalo premoženje, torej zapustničin solastninski delež do 1/2 na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 604 k.o. U. podedujejo vsi trije dediči vsak do 1/3, hranilno vlogo pa v celoti V.A. Proti temu sklepu se je pritožil A.A. Po njegovem dedni dogovor v drugi alineji navaja, da se dediča dogovorita, da zapustničin solastniški delež do 1/4 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 251 k.o. G., podeduje A.A., dejanski zapustničin delež pri tej vložni številki pa je do 1/2. Dodaja, da se je sodišče obvezalo pridobiti izjavo tretjega dediča V.A., toda slednji izjave doslej še ni prejel v podpis, sicer pa se strinja z dednim dogovorom. Predlaga popravek dednega dogovora.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku po pooblastilu 163. člena Zakona o dedovanju je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v pravilnem postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V zvezi z nepremičnino, ki je vpisana pri vl. št. 251 k.o. G., se je na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov prepričalo, da je bila lastnica sprva I.O. in je na podlagi darilne pogodbe z dne 10.5.1978 pokojna J.A., roj. Zalar postala solastnica do 1/4. Tak delež zapustnice na tej nepremičnini je naveden tudi v zapisniku z naroka dne 16.2.1993, ki ga je A.A. podpisal, in v drugi alineji 1. točke izpodbijanega sklepa. Ker torej ni nobene napake in A.A. ne more podedovati več, kot je zapustnica imela po obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, njegova pritožba ni razumljiva in ni utemeljena. Prav tako neutemeljen je tudi očitek, češ da sodišče prve stopnje ni pridobilo izjave V.A., saj se potrdilo oz. izjava z dne 23.6.1993 nahaja na 17. strani spisa in je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep. Pri tem je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS št. 15/76 in 23/78) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I).