Jedro

Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je bilo sprejeto na občni seji VSS, dne 27. 6. 1988, na podlagi tedaj veljavnih določb ZDKZ, velja tudi za postopke začete po 4. členu ZDKG. Tudi po določbah ZDKG mora biti zato kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se zapuščinski postopek vodi in zaključi po določbah ZDKG. Zato se tudi po uvedbi dedovanja lahko opravi preveritev (na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti), ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena ZDKG, ki določa prednostno preveritev po uradni dolžnosti, za tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka. Ker o vprašanju, ki ga ravident navaja Vrhovno sodišče že odločilo, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V tej zadevi je bil sklep zapuščinskega sodišča, na katerega se revident sklicuje in ga reviziji prilaga, izdan 29. 10. 2010. Izpodbijano odločbo pa je upravni organ izdal 21. 10. 2010. Ker se v upravnem sporu zakonitost upravnih odločb presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njihove izdaje, kasnejši sklep zapuščinskega sodišča, na zakonitost v tem sporu izpodbijane odločbe ne vpliva. Vprašanje, ki ga revident gradi na procesnem dejanskem stanju, ki v tej zadevi ni izpolnjeno, zato ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno po vsebini te zadeve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki in stranki z interesom. Odgovor na revizijo je vložila stranka z interesom. Predlagala je zavrnitev revizije in priglasila stroške odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Grosuplje, št. 330-1885/2010-6 (310) z dne 21. 10. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da tam navedena kmetija v lasti pokojne A. A., ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo (1. točka izreka), in odločil, da se kmetija izbriše iz registra zaščitenih kmetij (2. točka izreka). V postopku je bilo ugotovljeno, da preračunana primerljiva kmetijska površina kmetije znaša 4 ha 93 a 54 m² in zato kmetija ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo po 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), ki kot spodnjo mejo določa 5 ha primerljivih kmetijskih površin. Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-163/2010/31-VN z dne 9. 7. 2012, zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o tem, ali so izpolnjeni pogoji za ohranitev kmetije kot zaščitene kmetije. V tem sporu pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1)

9. Revident kot pomembni pravni vprašanji navaja vprašanji: „Ali ima stranka (in upravni organ) pravni interes za vodenje upravnega postopka glede določitve statusa zaščitene kmetije, če je bila na dan smrti zapustnika ali zapustnice kmetija zaščitena?“ in „Ali ima stranka (in upravni organ) pravno podlago za vodenje upravnega postopka in s tem stranka pravni interes za zastopanje v upravnem postopku glede določitve statusa zaščitene kmetije, če je v zapuščinskem postopku že pravnomočno določen prevzemnik zaščitene kmetije?“ Uveljavlja tudi neenotno sodno prakso Višjih sodišč v zvezi z dedovanjem zaščitenih kmetij glede na status kmetije v času smrti zapustnika. Sklicuje se na odločbe Višjih sodišč Cp 1395/2004, II Cp 4318/2006, I Cp 305/2007 in I Cp 1368/1993, ki jih prilaga. Sklicuje se tudi na sodbo Upravnega sodišča I U 1133/2011, v kateri je sodišče s sklicevanjem na sodbe višjih sodišč navedlo, da sodna praksa višjih sodišč glede razmerja med zapuščinskim in upravnim postopkom določitve zaščitene kmetije ni enotna. Tudi to sodbo prilaga.

10. Vprašanji, ki ju revident navaja, po presoji Vrhovnega sodišča nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Odgovor na prvo vprašanje daje že načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je bilo sprejeto na občni seji 27. 6. 1988. Vrhovno sodišče je sprejelo stališče, da mora biti kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se uporabijo določbe zakona o dedovanju zaščitenih kmetij. Pojasnilo je, da je glede na zakonske določbe sprememba statusa kmetije možna, in če do te spremembe pride na predpisan način, mora zapuščinsko sodišče uporabiti določbe Zakona o dedovanju. Če pa je pri pristojnem upravnem organu vložena zahteva upravičenega predlagatelja za preveritev statusa kmetije, mora zapuščinsko sodišče postopek dedovanja prekiniti. To stališče je bilo sicer sprejeto še na podlagi določb Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (v nadaljavanju ZDKZ), ki je uvedel možnost preveritve statusa zaščitene kmetije na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti ali po uradni dolžnosti (osmi odstavek 3. člena ZDKZ). Podobno ureditev preveritve zaščitene kmetije ohranja tudi ZDKG v 4. členu (na predlog lastnika ali po uradni dolžnosti). Glede na navedeno ni razlogov, da že sprejeto načelno pravno mnenje ne bi veljalo tudi za postopke, začete po 4. členu ZDKG. Tudi po določbah ZDKG mora biti zato kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se zapuščinski postopek vodi in zaključi po določbah ZDKG. Zato se tudi po uvedbi dedovanja lahko opravi preveritev (na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti), ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena ZDKG, ki določa prednostno preveritev po uradni dolžnosti za tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka.

12. Glede na v prejšnji točki te obrazložitve pojasnjeno načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, revidentovo prvo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.(2)

13. Prav tako ni pomembno pravno vprašanje revidentovo drugo vprašanje, ki ga gradi na napačni in v tem postopku neizpolnjeni predpostavki, da naj bi bil v času vodenja upravnega postopka preveritve statusa zaščitene kmetije že izdan pravnomočni sklep zapuščinskega sodišča o določitvi prevzemnika zaščitene kmetije. V tej zadevi je bil namreč sklep zapuščinskega sodišča na katerega se revident sklicuje in ga reviziji prilaga, izdan 29. 10. 2010. Izpodbijano odločbo pa je upravni organ izdal 21. 10. 2010. Ker se v upravnem sporu zakonitost upravnih odločb presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njihove izdaje, kasnejši sklep zapuščinskega sodišča na zakonitost te odločbe ne vpliva. Vprašanje, ki ga revident gradi na procesnem dejanskem stanju, ki v tej zadevi ni izpolnjeno, zato ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno po vsebini te zadeve.

14. Revident uveljavlja tudi neenotno sodno prakso Višjih sodišč. Vendar vprašanje neenotne sodne prakse višjih sodišč v zapuščinskih postopkih v tej zadevi, v kateri se presoja status zaščitene kmetije, ni aktualno oziroma pravno relevantno. Dodatna presoja tega uveljavljanega pogoja zato ni potrebna.

15. Revident tudi ni izkazal, da je v obravnavni zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

16. Revident je navedel, da je že določen za prevzemnika zaščitene kmetije. Zaradi neenotne sodne prakse pa obstaja realna nevarnost, da kmetije ne bo mogel prevzeti, če ta ne bo več zaščitena. Ta bo razpadla in s tem ne bo izpolnjen osnovni namen kmetije po ZDKG.

17. Vrhovno sodišče ocenjuje, da posledice, ki jih revident navaja, niso posledice izpodbijanega akta, ampak zapuščinskega postopka. Zato tudi uveljavljani pogoj zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) ni izkazan.

18. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

19. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Odgovor stranke z interesom ni prispeval k rešitvi tega spora, zato na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2009, X Ips 86/2010, X Ips 123/2010, X Ips 482/2011, X Ips 21/2011, X Ips 355/2012, X Ips 309/2013, X Ips 151/2014 in druge.