Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki iz naslova nepremoženjske škode 1.409.235,30 SIT (5.880,63 EUR) Odškodnino iz naslova nepremoženjske škode je odmerilo v višini 1.700.000 SIT (7.093,97 EUR) in od tega zneska odštelo valoriziran znesek že izplačane akontacije odškodnineĆ z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe po predpisani obrestni meri, zmanjšani za temeljno obrestno mero, od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila pa po predpisani obrestni meri. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Proti tej sodbi je tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila pravočasno revizijo. Predlaga, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo nadaljnje zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo s pripadajočimi obrestmi in vseh zaznamovanih pravdnih stroškov. V reviziji povzema ugotovitve nižjih sodišč in meni, da jih sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode nista v zadostni meri upoštevali. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi morali tožeči stranki prisoditi vso zahtevano odškodnino iz naslovov telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 in nasl. - ZPP)), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožeče stranke v višini 800.000 SIT (3.338,34 EUR), za strah v višini 100.000 SIT (417,29 EUR) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 800.000 SIT (3.338,34 EUR) pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Podroben dejanski obseg vseh oblik tožeči stranki nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na peti do sedmi strani prvostopenjske sodbe ter na četrti in peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejšo dejansko ugotovitev, in sicer, da je tožeča stranka utrpela zvin desnega zapestja in poškodbo vezi desnega zapestja (preskok lunatuma). Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu in zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke, ki jih revizija po nepotrebnem ponavlja, ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Nižji sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 1.700.000 SIT (7.093,97 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 10 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo (podobne poškodbe zapestja s podobnimi posledicami), hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode tožeče stranke. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Zmotna uporaba materialnega prava zato ni podana.

Ker je revizija neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).