Jedro

Če izhaja iz upravne odločbe, s katero je bil sicer zavržen predlog za izrek ničnosti, da je bila opravljena presoja ničnosti po uradni dolžnosti iz razlogov 267. člena ZUP/86 in bilo ugotovljeno, da noben ničnostni razlog ni podan, ni podlage za stališče, da razlogi za ničnost niso bili presojeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek. Odločitev o predlogu Gradbenega inštituta ... za povrnitev pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23.8.1999, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (agencija) z dne 7.7.1999, s katerim je agencija zavrgla predlog tožeče stranke za izrek ničnosti odločb z dne 31.7.1998 (prvo soglasje) in z dne 23.10.1998 (drugo soglasje), izdanih v postopku lastninskega preoblikovanja javnega zavoda Gradbeni inštitut ..., L.. Agencija je odločila na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka svojih denacionalizacijskih upravičenj v postopku lastninskega preoblikovanja ni zavarovala po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), saj je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen. Po stališču agencije tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja ... nima položaja stranke in ni pogojev za vsebinsko obravnavanje njenega predloga za izrek ničnosti, ker lahko po 1. odstavku 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) predlagajo izrek ničnosti le stranka ali javni tožilec. Agencija je po uradni dolžnosti ugotovila, da odločbi o prvem in drugem soglasju ne vsebujeta nobene napake iz 267. člena ZUP/86, ki bi imela za posledico izrek ničnosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 315/2000-2 z dne 6.4.2000, s katerim je odločilo o pritožbi zoper izdano začasno odredbo, zavrnilo ugovor, da tožeča stranka nima položaja stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... Po stališču Vrhovnega sodišča naj bi šele s Sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o preoblikovanju dela ... v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 43/98 in 47/98) bilo omogočeno lastninjenje dela premoženja v družbeni lastnini. Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe je bil zavrnjen zato, ker je bilo do sprejema navedenega sklepa premoženje ... premoženje javnega zavoda, ki se ne lastnini. Po stališču sodišča prve stopnje je agencija bistveno kršila določbe ZUP/86, ker je štela, da tožeča stranka ni stranka v postopku lastninskega preoblikovanja. Sodišče prve stopnje ni sledilo tožbenemu predlogu, da bi odločilo o ničnosti, saj o predlogu tožeče stranke za izrek ničnosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.

Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo in tožbo zavrne oziroma, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da v postopkih, v katerih sta bili izdani soglasji, tožeča stranka ni sodelovala. Ni se prijavila na poziv, objavljen v časopisu Delo in Uradnem listu RS. Ni vložila pritožbe, pritožbeni rok je potekel dne 29.8.1998. Zatrjuje, da se je ... že lastninsko preoblikoval in da je to že vpisano v sodni register.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da je postopek lastninskega preoblikovanja ničen, ker v njem ni sodelovala kot stranka in ni mogla zavarovati svojih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo stranke z interesom kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo, ter stranki z interesom naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka po stroškovniku.

Pritožba je utemeljena.

Iz upravnih in sodnih spisov izhaja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali sta agencija in tožena stranka pravilno odločili o predlogu tožeče stranke za izrek ničnosti upravnih aktov, izdanih v že končanem postopku lastninskega preoblikovanja, oziroma pravilno ocenili, ali so podani razlogi za izrek ničnosti, in ne kot zmotno navaja sodišče prve stopnje, ali ima tožeča stranka položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... Da bi tožeči stranki položaj stranke v postopku lastninskega preoblikovanja ... moral biti priznan, sicer ni sporno. Vendar se tožba, vložena dne 6.9.1999, nanaša na odločanje o izrednem pravnem sredstvu ničnosti. In pritožnik ima prav, ko navaja da je po določbi 1. odstavka 268. člena ZUP/86 kot stranka legitimiran za vložitev predloga za izrek ničnosti tisti, ki je takšen položaj v postopku dejansko imel. Ali je sodeloval v postopku, ali mu je bila odločba vročena, ali mu je bila dovoljena pritožba ali obnova postopka iz razloga, da bi mu moral biti dan položaj stranke. Vendar izhaja iz izpodbijane odločbe agencije, da je ta predlog tožeče stranke kljub zavrženju po 1. odstavku 268. člena ZUP/86 štela kot pobudo za oceno ničnosti po uradni dolžnosti. Izpodbijana odločba agencije vsebuje tudi oceno, da ni izpolnjen nobeden izmed razlogov iz 267. člena ZUP/86. Ker je odločbo mogoče izreči za nično le iz razlogov iz 267. člena ZUP/86, izpodbijana odločba pa vsebuje oceno teh razlogov, ni podlage za stališče, da v upravnem postopku razlogi za ničnost niso bili presojeni.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS oziroma za sprejem odločitve, da se tožbi tožeče stranke ugodi, izpodbijana odločba agencije odpravi (iz razloga bistvene kršitve pravil postopka) in zadeva vrne v ponoven postopek. Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi na podlagi 74. člena ZUS, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o tožbi tožeče stranke, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do njene izjave, da umika tožbo, ki je bila sicer poslana pritožbenemu sodišču v pritožbenem postopku.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, zoper katero je bila vložena pritožba, in zadevo vrnilo v nov postopek, je na podlagi 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja v postopku upravnega spora glede vprašanj, ki z ZUS niso urejena, pridržalo odločitev o predlogu stranke z interesom za povrnitev pritožbenih stroškov (po stroškovniku) za končno odločbo.