Razpisne pogoje je treba razlagati skladno z njihovim namenom ter ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, zlasti načela sorazmernosti, načela varstva pravic strank in prepovedi pretiranega formalizma. Namen pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa je po stališču sodišča preprečiti sodelovanje subjektov, ki svojih obveznosti sistematično ali trajneje ne izpolnjujejo, ne pa sankcionirati položaja, ko je bila obveznost poravnana naslednji dan po oddaji vloge (in tudi pred potekom roka za oddajo vloge na javni razpis) in ko je bil namen pogoja dejansko dosežen.
I.Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, št. 4300-25/2023/79 z dne 9. 12. 2024 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Potek upravnega postopka
1.Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (v nadaljevanju: ministrstvo) zavrnilo vlogo prijavitelja A. (prvotožeče stranke) za projekt z nazivom "Vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za krožno gospodarstvo - za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj" (točka 1. izreka) in sklenilo, da stroški v postopku niso nastali (točka 2. izreka).
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je prijavitelj A. prijavil na razpis, ki ga je ministrstvo objavilo dne 26. 4. 2024. Vlogo je oddal 1. 7. 2024 v imenu konzorcija, katerega konzorcijski partnerji so še druga do deveto tožeča stranka. Komisija je na podlagi 4. točke Javnega razpisa za vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za krožno gospodarstvo - za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj (v nadaljevanju: javni razpis) preverila pogoje za kandidiranje. Pri tem tožena stranka pojasnjuje, da je v prvem odstavku 4. točke javnega razpisa določeno, da mora vloga izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa. V kolikor vloga ne izpolnjuje vseh pogojev za kandidiranje, se v skladu s petim odstavkom 4. točke javnega razpisa zavrne.
3.Ministrstvo je 6. 8. 2024 z vpogledom v evidence Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) preverilo izpolnjevanje pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa1 (Splošni pogoji za kandidiranje za vse konzorcijske partnerje), pri čemer je ugotovilo, da deveto tožeča stranka (tj. B.) na dan oddaje vloge 1. 7. 2024 ni imela poravnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).
4.Komisija je dne 29. 8. 2024 z dopisom pozvala prijavitelja k dodatnim pojasnilom zaradi ugotovitve neizpolnjevanja pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa. Prijavitelj je dne 17. 9. 2024 podal dodatna pojasnila, s katerimi je obrazložil, da je imel B. na dan 2. 7. 2024 poravnane vse do dne 1. 7. 2024 evidentirane dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Pri tem je pojasnil, da je neporavnani zapadli dolg na dan 1. 7. 2024 nastal zaradi obračuna davka na dodano vrednost. Odgovoru je priložil tudi potrdilo FURS, ki izkazuje, da je imel B. na dan 2. 9. 2024 plačane vse do 2. 9. 2024 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Priložil pa je tudi potrdilo o kratkoročni plačilni sposobnosti, izdano s strani UJP.
5.Z namenom ponovne preveritve stanja izpolnjevanja navedenega pogoja je komisija opravila dodatno poizvedbo pri FURS na dan 18. 9. 2024. FURS je posredoval odgovor dne 30. 9. 2024 in sicer, da je iz davčnih evidenc razvidno, da je imel konzorcijski partner B. na dan 1. 7. 2024 evidentirane neporavnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, višje od 50,00 EUR. Obveznost je bila poravnana dne 2. 7. 2024. Ministrstvo je zaključilo, da prijavitelj ne izpolnjuje pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa, saj je imel konzorcijski partner B. na dan oddaje vloge (tj. dne 1. 7. 2024) evidentirane neporavnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, višje od 50,00 EUR, zato je sklenilo, da se njegova vloga zavrne.
Tožbene navedbe
6.Tožeče stranke se ne strinjajo z odločitvijo in vlagajo tožbo v upravnem sporu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Menijo, da okoliščine, ki jih je ugotovila tožena stranka ne predstavljajo razloga za zavrnitev vloge tožnice.
7.Kot navajajo, je pogoj iz 5. točke 4.1. javnega razpisa smiselno enak določbi drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)2. Menijo, da bi se tožena stranka pri oblikovanju merila morala opreti na določba ZJN-3, saj je določba pogoja iz 5. točke 4.1. javnega razpisa prestroga, neživljenjska in nesorazmerna. Prav tako pa ni skladna z ustaljeno sodno prakso, ki zahteva, da se pri izključitvenih pogojih prijaviteljem zagotovi možnost izvedbe popravljalnih ukrepov. Pri tem se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-180/19-17 z dne 5. 5. 2022, kot tudi na primer iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-472/19, Vert Marine SAS, v kateri je sodišče pojasnilo, da je s pravili evropskih direktiv, ki urejajo popravni mehanizem, "gospodarskim subjektom priznana pravica, ki jo morajo države članice s prenosom direktive zagotoviti ob spoštovanju pogojev, določenih z navedeno direktivo", ter da je takšno pravico mogoče odreči samo "subjektu, ki je bil s pravnomočno sodbo izključen iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali podeljevanja koncesije, in to med celotnim obdobjem izključitve, določenim s sodbo, in v državah članicah, v katerih sodba učinkuje". Takšna rešitev je izrecno sprejeta tudi v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, ki ga vsebinsko povzema točka 4.1. javnega razpisa. V zadnji povedi določbe drugega odstavka 75. člena ZJN-3 je namreč izrecno določeno, da se gospodarskega subjekta ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50,00 EUR ali več in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe.
8.Nadalje navaja, da iz potrdila Finančnega urada Ljubljana št. DT 42900-61689/2024-1 z dne 2. 9. 2024 izhaja, da je imel konzorcijski partner B. na dan 2. 7. 2024 pri FURS plačane vse do 1. 7. 2024 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Iz navedenega potrdila nadalje izhaja, da je imel konzorcijski partner vse obveznosti poravnane tudi na dan 2. 9. 2024. Drži, da je prišlo pri poravnavi obveznosti do enodnevnega zamika, da je bila obveznost v celoti poravnana 2. 7. 2024 pa izhaja tudi iz ugotovitev tožene stranke. Po prepričanju tožečih strank zgolj enkratna, enodnevna in objektivno opravičljiva zamuda s poplačilom obveznosti ne more vplivati na izpolnjevanje razpisnih pogojev, še posebej, ker so bili popravljalni ukrepi izvedeni že 2. 7. 2024, kar je še pred potekom roka za oddajo vlog, ki se je iztekel 10. 7. 2024 (točka 11 javnega razpisa), kar predstavlja izjemo po drugem odstavku 75. člena ZJN-3. Glede na navedeno menijo, da je treba šteti, da nima neporavnanih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).
9.Tožeče stranke predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naj naloži plačilo njenih stroškov postopka, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Navedbe iz odgovora na tožbo
10.Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, v odgovoru na tožbo pa navaja, da je pravna podlaga za izvedbo razpisa med drugim Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1). Določila tega zakona pa ne dopuščajo možnosti kakšne koli drugačne obravnave posamezne vloge. Meni, da je pogoj št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa bil v naprej znan, prav tako pa ni prestrog in neživljenski, saj iz njega jasno izhaja, da je presečni datum za ugotavljanje neporavnih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, na dan oddaje vloge, pri tem dikcija ne omenja roka za prijavo na razpis.
11.Izpostavi, da se pravna praksa, ki jo navaja tožena stranka, nanaša na področje javnih naročil in kot taka ni neposredno prenosljiva ali uporabljiva na področju javnih razpisov. Predpisi in sodna praksa, ki so že uvedli t.i. popravni mehanizem se nanaša na področje javnega naročanja. Poudarja, da se javni razpis bistveno razlikuje od javnega naročanja. Eno od temeljih načel, ki mora biti spoštovano pri določanju pogojev in meril javnega razpisa je načelo enakopravne obravnave prijaviteljev. Uporaba določb ZJN-3 na način, kot ga predlaga tožeča stranka, bi bila v nasprotju s tem načelom, saj bi predstavljala nepredvideno, samovoljno in arbitrarno uporabo različnih pravnih podlag ter bi s tem povzročila neenakopravno obravnavo v razmerju do ostalih prijaviteljev, ki so upoštevali ta pogoj, ki je nedvoumno zapisan v javnem razpisu. S tem bi omogočili, da bi na javnem razpisu upoštevali tudi vloge prijaviteljev, ki na dan oddaje vloge niso izpolnjevali pogojev, kar bi bilo povsem v nasprotju z načelom enakopravne obravnave vlog prijaviteljev. Javni razpis kot pravna podlaga za postopek ne predvideva popravljalnih ukrepov, kot je kasnejše poplačilo obveznosti, saj bi lahko prišlo do nejasnih situacij in vprašanj zakonitosti ravnanja komisije ob arbitrarnem priznavanju izpolnjevanja pogoja, kljub temu, da pogoj ob oddaji vloge ni bil izpolnjen.
12.Meni, da tožeča stranka ni pokazala zadostne skrbnosti, saj ni pravočasno poravnala svojih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več na dan oddaje vloge). Če bi tožeča stranka postopala z ustrezno skrbnostjo in ugotovila, da pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa, kot je določen ne izpolnjuje zaradi kasnejšega plačila dajatev, je imela možnost, da pred iztekom roka za oddajo vlog umakne prvotno vlogo in jo vloži ponovno. Za to je imela čas do 10. 7. 2024, ko se je rok za oddajo vlog iztekel, pa tega ni storila. Zaradi navedenega predlaga sodišču, da tožbo tožečih strank zavrne.
Nadaljnje navedbe tožečih strank
13.Tožeče stranke v pripravljalnih vlogah navajajo kot že v tožbi, dodajo pa še, da ni podlage za strogo ločevanje javnih razpisov in javnih naročil, saj obe obliki temeljita na porabi javnih sredstev in vplivata na položaj podjetij na trgu, zato morata temeljiti na enakopravni obravnavi ponudnikov, nediskriminatornosti, transparentnosti ter konkurenčnosti. Enodnevna zamuda s plačilom davčnih obveznosti je posledica spleta okoliščin, kar pa z ničemer ne vpliva na primernost ponudnika, preverjanju katere je namenjen obravnavani pogoj iz točke 4.1. razpisnega pogoja. Navedeni pogoj je namenjen temu, da lahko naročnik že v fazi pregleda in vrednotenja ponudb oziroma prijav ugotovi, ali je ponudnik primeren za izvedbo javnega naročila (za prijavo na javni razpis), ali ne. Razlaga, za katero se zavzema toženka, je pretirano formalistična in črkobralska, ter v nasprotju z zgoraj navedenim namenom spornega pogoja. Gre za posredno diskriminacijo, ko so na videz nevtralni razpisni pogoji prizadeli zgolj tožnico, oziroma njenega konzorcijskega partnerja B. Ostali prijavitelji namreč niso bili v položaju, ko bi se jim ravno v času oddaje prijave spremenil status zavezanca za DDV, kar bi bistveno vplivalo na njihove davčne obveznosti. Gre za okoliščino, na katero konzorcijski partner ni mogel vplivati. Izdaja odločbe o identifikaciji za namene DDV je namreč v celoti odvisna od FURS.
14.Meni, da so navedbe tožene stranke, da bi lahko tožeča stranka vlogo oddala takrat, ko so konzorcijski partnerji svoje davčne obveznosti poravnali, posledica pretirano formalistične razlage. Stališče, da bi lahko nova vložitev (enake) vloge zgolj en dan kasneje odpravila oviro za njeno vsebinsko obravnavo jasno kaže na to, da cilj toženke ni ugotavljanje dejstva, ali je ponudnik primeren za izvedbo javnega naročila ali ne. Pri tem se sprašuje kako bi lahko bila tožeča stranka zgolj en dan kasneje bolj primerna kot dan pred tem ter ali bi bila tožnica v tem primeru bolj skrbna. Vsebinsko bi bil njen položaj v celotnem obravnavanem obdobju povsem enak, kar še dodatno kaže na to, da je stališče toženke pravno zmotno. Samovoljni, delni prenos razpisnih pogojev v javni razpis ni skladen niti z nameni in niti s cilji ZPOP-1, saj ni skladen z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter tudi ne z načelom sorazmernosti pri izbiri upravičencev. Prav tako takšen pogoj z ničemer ne pripomore k vzpostavitvi učinkovitega podpornega okolja za podjetništvo ter uresničitvi drugih ciljev iz 2. člena ZPOP-1.
1.Tožena stranka v pripravljalni vlogi poudari, da je zmotna trditev tožečih strank, da vsebina pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa zahteva enako tolmačenje kot ga ima ZJN-3, saj je vsebina omenjenega pogoja vezana na javni razpis in se tudi obravnava kot vsi ostali pogoji, navedeni v javnem razpisu. Arbitrarno in samovoljno prepletanje različnih postopkov pri dodeljevanju javnega denarja v korist in prid izključno tožeči stranki, ki predlaga izvedbo popravljalnih ukrepov kot izjemo v svojo korist, bi pomenilo odmik od pravne norme in kršenje vseh predpisanih zakonitosti, ki jih toženi stranki nalagajo pristojni organi v usklajenih, utečenih in predpisanih postopkih. Tožena stranka si namreč ne more dopustiti, da bi posameznim prijaviteljem spregledala neizpolnjevanje pogoja ali bila popustljiva do napak, ki jih prijavitelji slučajno zagrešijo, saj bi to pomenilo, da ne ravna skladno z določili javnega razpisa. Hkrati ima tožena stranka dolžnost ravnati z javnim denarjem skrbno in transparentno. Poudarja, da je 5. pogoj določen objektivno, saj je tak tudi njegov namen. Odgovor je lahko le da ali ne, brez dodatnih vsebinskih obrazložitev. Če bi tožeča stranka oddala vlogo en dan kasneje, do neizpolnjevanje pogoja št. 5 točke 4.1. javnega razpisa ne bi prišlo. Četudi se njen vsebinski položaj ne bi spremenil v primeru oddaje vloge na drug dan, pa bi se njen položaj v postopku pregledovanja vlog in izpolnjevanja pogojev spremenil. Skrbnost sama ni vezana le na vsebino, temveč tudi na zmožnost izpolnjevanja zahtevanih pogojev in pravil, kar pa je ključno v postopkih dodeljevanja javnega denarja. Postopek javnega naročila ureja poseben zakon, ZJN-3, pri čemer gre za reguliran nabavni proces, ki ga morajo naročniki uporabiti za sklenitev poslov z gospodarskimi subjekti, in kjer so določeni tudi pogoji. Gre za dva različna postopka, kar dodatno dokazuje tudi sodna praksa. Iz slednje se namreč kaže, da sodišča postopke javnih razpisov enačijo s postopki koncesije in ne s področjem javnih naročil, kot jih želi enačiti tožeča stranka.
K točki I izreka:
Sodna presoja
2.Tožba je utemeljena.
3.Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep toženke s katerim je ta zavrnila vlogo prvotožeče stranke za projekt z nazivom "Vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za krožno gospodarstvo - za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj", ki jo je ta oddala v imenu konzorcija, katerega konzorcijski partnerji so druga do deveto tožeča stranka.
4.Proračunska sredstva države in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje nalog po 7., 11. in 16. členu ZPOP-1 se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov (prvi odstavek 20. člena ZPOP-1). Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba (prvi odstavek 21. člena ZPOP-1). Javni razpis za dodelitev sredstev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na državnem portalu Republike Slovenije (prvi odstavek 22. člena ZPOP-1). V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, izvajalec razpisa pa mora v tej dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna (drugi in tretji odstavek 23. člena ZPOP-1). Vloga za dodelitev sredstev mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa, rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 24. člena ZPOP-1). Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi komisija, ki o tem sproti sestavlja zapisnik (25. in prvi odstavek 26. člena ZPOP-1). Na odpiranju ugotavlja popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost) (drugi odstavek 26. člena ZPOP-1). Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso popolne, da jih dopolnijo, rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v tem roku ne dopolnijo, se zavržejo (27. člen ZPOP-1). Komisija nato opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 28. člena ZPOP-1). Seznam prejemnikov sredstev na podlagi strokovnega pregleda komisije sprejme odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba, ta seznam pa je podlaga za izdajo odločb o dodelitvi sredstev prejemnikom (29. člen ZPOP-1), medtem ko se neizbranim vlagateljem pošlje obvestilo o tej odločitvi (30. člen ZPOP-1). Zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca ni pritožbe (34. člen ZOPO-1).
5.Tožena stranka je javni razpis objavila z namenom krepitve podpornega okolja za spodbujanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo z zelenim, ustvarjalnim in pametnim razvojem (2.1. točka javnega razpisa). Pogoje za kandidiranje na razpisu je javni razpis določal v 4. točki, in sicer kot splošne pogoje kandidiranja (4.1. točka), pogoje za projekt (4.2. točka) in pogoje za konzorcij (4.3. točka). Predvidel je, da mora vlagatelj izpolnjevati vse razpisne pogoje (prvi odstavek 4. točke javnega razpisa), med drugim tudi pogoj št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa, ki določa, da konzorcijski partnerji na dan oddaje vloge ne smejo imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Nadalje je določal, da se vloga, ki ne izpolnjuje vseh pogojev zavrne (peti odstavek 4. točke javnega razpisa).
6.Med strankami ni sporno, da je bila vloga prijavitelja, ki jo je oddal 1. 7. 2024, pravočasna. Sporno tudi ni, da je imel konzorcijski partner B. na dan 1. 7. 2024 evidentirane neporavnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, višje od 50 EUR, ki so bile poravnane dne 2. 7. 2024. Javni razpis je v 11. točki določal, da je rok za oddajo vloge 10. 7. 2024.
7.Tožeča stranka je vlogo prvo tožeče stranke (ki jo je ta vložila v imenu konzorcija, katerega konzorcijski partnerji so še druga do deveto tožeča stranka) zavrnila iz razloga, ker ta ne izpolnjuje pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa, saj je imel konzorcijski partner B. na dan 1. 7. 2024 evidentirane neporavnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, višje od 50,00 EUR.
8.V zvezi s sklicevanjem tožečih strank na določbo drugega odstavka 75. člena ZJN‑3 sodišče pritrjuje, da je del te določbe povzet v javnem razpisu in sicer v točki 4.1. pogoj št. 5. V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave. Gospodarskega subjekta se ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50 EUR ali več in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe. Že iz jezikovne razlage zakonske določbe izhaja, da mora gospodarski subjekt ob preveritvi izpolnjevati vse zakonsko določene pogoje, neplačane zapadle obveznosti pa poravnati do roka za oddajo ponudbe. Slednje velja za javna naročila in ne obravnavani javni razpis, zato navedenega ne gre enačiti. Sodišče pa pritrjuje tudi stališču tožene stranke, da se sodna praksa, ki jo omenjajo tožeče stranke nanaša na področje javnih naročil in kot taka ni neposredno prenosljiva ali uporabljiva na področju javnih razpisov.
9.V konkretnem primeru je nesporno, da so bile obveznosti poravnane že naslednji dan po oddaji vloge. Tožena stranka obenem tudi priznava, da bi vlagatelj v primeru umika vloge in ponovne oddaje naslednji dan izpolnjeval razpisni pogoj št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa in njegova vloga iz tega razloga ne bi bila zavrnjena. Takšno stališče tožene stranke jasno kaže, da vlagatelj vsebinsko ni bil neustrezen oziroma tožena stranka vsebinske ustreznosti še ni preverjala. Sodišče sodi, da je treba razpisne pogoje razlagati skladno z njihovim namenom ter ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, zlasti načela sorazmernosti, načela varstva pravic strank in prepovedi pretiranega formalizma. Namen pogoja št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa je po stališču sodišča preprečiti sodelovanje subjektov, ki svojih obveznosti sistematično ali trajneje ne izpolnjujejo, ne pa sankcionirati položaja, ko je bila obveznost poravnana naslednji dan po oddaji vloge (in tudi pred potekom roka za oddajo vloge na javni razpis) in ko je bil namen pogoja dejansko dosežen.
10.Posebej pomembno je, da organ priznava, da bi zgolj formalni procesni korak, umik in ponovna vložitev vloge en dan kasneje, pripeljal do povsem drugačne odločitve. Takšna okoliščina potrjuje, da razlog za izločitev ni bila vsebinske narave, temveč posledica pretirano toge procesne razlage, ki ni skladna z namenom javnega razpisa. Ob upoštevanju namena javnega razpisa je treba dati prednosti vsebinski presoji in učinkovitemu uresničevanju ciljev razpisa, ne pa pretirano formalistični razlagi, ki brez stvarno upravičenega razloga izključuje vlagatelja, ki je svoje obveznosti dejansko poravnal in bi že naslednji dan po oddaji vloge nesporno izpolnjeval pogoj št. 5 iz točke 4.1. javnega razpisa. Sodišče sodi, da bi moral organ naknadno predloženo dokazilo, ki ga je tožeča stranka predložila po pozivu organa, obravnavati kot dopustno popravo oziroma odpravo formalne pomanjkljivosti vloge ter o vlogi odločiti vsebinsko.
11.Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je tožba tožeče stranke utemeljena in ji je zato na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem je vezana na pravno mnenje glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Odločitev brez glavne obravnave
12.Sodišče je v zadevi odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. Sodišče je v zadevi presojalo le pravilno uporabo materialnega prava, zato je na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
K točki II izreka:
Stroški postopka
13.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki je v postopku uspela, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, kar ob upoštevanju 22 % DDV znaša skupno 347,70 EUR. Tožena stranka je te stroške dolžna tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
14.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).
15.Sodna taksa bo vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.
-------------------------------
1.1 Ta določa, da vsak izmed konzorcijskih partnerjev na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
2.2 Ta določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave. Gospodarskega subjekta se ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50,00 eurov ali več in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe.
3.3 Opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1.