Jedro

Vrhovno sodišče je v sklepu VIII Ips 55/2019 zavzelo stališče, da je matična družba (oziroma družba ustanoviteljica) v razmerju do delavca njene podružnice njegov delodajalec, zaradi česar lahko podružnica v pobot uveljavlja tudi vse terjatve, ki jih ima matična družba do delavca. Ker gre pri matični družbi in njeni podružnici za eno in isto pravno osebo, je terjatev matične družbe, čeprav jo v pobot uveljavlja podružnica, terjatev osebe, ki je v razmerju do tožnice lahko hkrati njen upnik in dolžnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavijo druga (pobot iz naslova plačil s poslovnimi karticami) in tretja (pobot iz naslova nakazil s poslovnega računa) alineja II. točke, III. in VI. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega sodišča se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe ugotovilo obstoj terjatev tožnice do tožene stranke iz naslova pripadajočih plač z dodatki za obdobje od februarja 2016 do maja 2016, iz naslova odškodnine namesto odpovednega roka, iz naslova nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leto 2016, iz naslova sorazmernega dela regresa za leto 2016 in iz naslova odpravnine, vse v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot to izhaja iz I. točke izreka. V II. točki izreka je ugotovilo, da ne obstojijo terjatve tožene stranke, ki jih ta uveljavlja v pobot: iz naslova odškodnine v znesku 10.764,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova nakazil iz poslovnega računa v znesku 15.500,00 EUR ter iz naslova neupravičene obogatitve v znesku 61.477,35 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi (in je procesni pobot zavrnilo). V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, naj plača (oziroma obračuna in plača) tožnici zneske terjatev iz pravnih naslovov (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi), katerih obstoj je ugotovilo v I. točki izreka. V IV. točki izreka je naložilo toženi stranki, naj tožnici izroči njene osebne dokumente, denar iz denarnice znamke ... in USB ključek. V V. točki izreka je v preostalem zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za obračun ter izplačilo višjih zneskov od tistih, ki jih je tožnici prisodilo v II. točki izreka izpodbijane sodbe, ter zahtevek za izročitev drugih zahtevanih premičnih stvari. V VI. točki izreka je naložilo toženi stranki, naj tožnici povrne njene pravdne stroške v višini 1.988,70 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških je vložila pritožbo tožena stranka. Pritožbeno sodišče je o pritožbi že enkrat odločilo, in sicer jo je s sodbo Pdp 656/2018 z dne 19. 11. 2018 zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 6/2019 dopustilo revizijo glede vprašanj v povezavi z legitimacijo podružnice tuje pravne osebe kot toženke v delovnem sporu za uveljavljanje procesnega ugovora pobota, vzajemnostjo terjatev za pobot ter bistvenimi kršitvami določb postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev dokaznega predloga ter obrazložitvijo odločitve o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic ... in plačil s posebnega računa matične družbe. S sklepom VIII Ips 55/2019 z dne 3. 12. 2019 je reviziji ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo v delu, ki se nanaša na odločitev o pobotu iz naslova plačil s poslovnimi karticami in iz naslova nakazil s poslovnega računa v drugi in tretji alineji II. točke ter III. in VI. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje in zadevo v tem obsegu vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo. Navedeno je predmet obravnave pritožbenega sodišča v tem sklepu.

3. Tožena stranka se zoper še nepravnomočni del odločitve v zadevi (odločitev o pobotu iz naslova plačil s poslovnimi karticami in iz naslova nakazil s poslovnega računa v drugi in tretji alineji II. točke ter posledično zoper III. in VI. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) pritožuje zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, tožnici pa naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke. Zatrjuje, da je z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje prič sodišče prve stopnje kršilo ustavno pravico tožene stranke do izjave (22. člen Ustave RS), s tem pa je kršilo tudi določbe postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je bilo neobrazloženo, neupravičeno in neutemeljeno zavrnjeno zaslišanje priče A.A., ki je bila predlagana glede koriščenja ... kartic, katerih neupravičeno uporabo tožena stranka uveljavlja v pobot, glede načina koriščenja ... kartic, glede načina rezervacij in nakupa letalskih kart in glede dejstva, da je bil tožnici na njen račun vrnjen znesek letalske karte, kupljene z ... kartico B.B., izdano na ime tožene stranke (podružnice). Navaja, da se je tožnica v postopku izogibala navedbam v zvezi z zasebno uporabo poslovnih kartic, pri čemer je tako porabo za zasebne namene dejansko pripoznala. Sklicuje se na tožničino pojasnilo, da ji je bilo to dovoljeno, ter opozarja na kasnejše spreminjanje trditev v zvezi s tem. Nasprotuje pravilnosti ugotovitve o obstoju dogovora s C.C. o tem, saj ta niti ni imel pooblastila matične družbe za tak dogovor niti ga tožnica ni izkazala. Navaja, da je v zvezi z uporabo ... kartic tožnica v svoji izpovedi nedopustno širila svoje navedbe, izpoved pa tudi ni verodostojna (glede na trditve, da je plačilo za njeno delo prejemala njena družba). Trdi, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi s tem, saj je zgolj sledilo trditvam tožnice, ki se je sklicevala na revidirane računovodske izkaze, ki pa jih ni predložila, niti ni predložila drugih listin, ki bi to dokazovale, priča, ki naj bi te obračune delala, pa je prav tako v sporu s toženo stranko. Meni, da je vzajemnost terjatve podana, saj sta družba, ki je bila imetnik teh ... kartic, in tožena stranka dejansko ista oseba (podružnica nima lastne pravne subjektivitete). Enako trdi za pobotni ugovor v zvezi s plačilom na transakcijski račun. Kot napačno graja tudi odločitev o stroških postopka, saj je tožnica z nedenarnim delom tožbenega zahtevka (vrednost spornega predmeta v tem delu je znašala 7.000,00 EUR) uspela le v neznatnem delu. Navaja, da ta zahtevek tudi ni bil potreben, saj je tožena stranka tožnico že pred pravdo pozivala k prevzemu osebnih stvari. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih v zvezi s še nepravnomočnim delom sodbe, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe lahko preizkusilo.

7. V predmetni zadevi se je pred sodiščem prve stopnje odločalo o obstoju terjatev tožnice do tožene stranke zaradi izredne odpovedi delavke, in sicer iz naslova neizplačanih plač, odškodnine namesto odpovednega roka, nadomestila za neizkoriščeni dopust, regresa za letni dopust za leto 2016 in odpravnine. Sodišče prve stopnje je obstoj nekaterih od teh terjatev ugotovilo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, glede preostanka pa je tožbeni zahtevek zavrnilo v V. točki izreka, odločitev o tem pa je postala pravnomočna. Tožena stranka je v pobot uveljavljala terjatve iz naslova odškodnine v višini 10.764,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova nakazil s poslovnega računa v znesku 15.500,00 EUR ter iz naslova neupravičene obogatitve v znesku 61.477,35 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo obstoja navedenih terjatev (II. točka izreka), pravnomočna pa je postala odločitev o neobstoju v pobot uveljavljanih terjatev, razen terjatev iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova nakazil s poslovnega računa v znesku 15.500,00 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je odločitev o pobotnem ugovoru, konkretneje o v pobot uveljavljanih terjatvah iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in iz naslova nakazil s poslovnega računa v znesku 15.500,00 EUR utemeljilo na ugotovitvi, da bi tožena stranka v pobot lahko uveljavljala le terjatve, ki jih ima sama zoper tožnico, ne pa terjatev, ki so terjatve matične družbe, zaradi česar je zavzelo stališče, da ni podana vzajemnost terjatev, zaradi česar ni ugotovilo njihovega obstoja. V prvem postopku odločanja o pritožbi tožene stranke je enako stališče zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče pa je v sklepu VIII Ips 55/2019 zavzelo drugačno stališče, namreč, da je matična družba (oziroma družba ustanoviteljica) v razmerju do delavca njene podružnice njegov delodajalec, zaradi česar lahko podružnica v pobot uveljavlja tudi vse terjatve, ki jih ima matična družba do delavca. Glede na to pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v tem sporu tožena stranka ni procesno legitimirana za uveljavljanje procesnega pobota terjatev matične družbe do tožnice. Ker gre pri matični družbi in njeni podružnici za eno in isto pravno osebo, je terjatev matične družbe, čeprav jo v pobot uveljavlja podružnica, terjatev osebe, ki je v razmerju do tožnice lahko hkrati njen upnik in dolžnik.

9. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da ni vzajemnosti med ugotovljenimi terjatvami tožnice in v pobot uveljavljanima terjatvama matične družbe, ni ugotavljalo drugih pogojev za procesni pobot teh terjatev z ugotovljenimi terjatvami tožnice. V zvezi s terjatvijo iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je sicer zavzelo še stališče, da te terjatve ni mogoče uveljavljati v pobot tudi zaradi pojasnila tožnice, da je obstajal dogovor, da je lahko uporabljala poslovne kartice matične družbe za zasebne namene, in sicer je bila lastnica in direktorica družbe D. (manjšinski družbenik matične družbe), opravljala pa je tudi funkcijo direktorice skupine, za to delo pa je matična družba plačala D. delno v obliki uporabe poslovne kartice matične družbe za zasebne namene tožnice. Te tožničine trditve naj bi potrdil tudi kot priča zaslišani B.B.. V zvezi z navedenimi ugotovitvami je Vrhovno sodišče v sklepu VIII Ips 55/2019 opozorilo, da je za ugotovitev o vzajemnosti terjatev odločilno tudi, ali so bile sporne ... kartice izročene tožnici kot direktorici družbe D. za potrebe te družbe (dejansko tej družbi) ali tožnici kot fizični osebi in na kakšni podlagi. Nerazčiščeno je ostalo tudi vprašanje, zakaj (če je bila ... kartica dana tožnici na razpolago) naj bi bila poraba neupravičena. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v zvezi s tem nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo v delu, ki izhaja iz izreka, razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z v pobot uveljavljanima terjatvama izvesti še druge predlagane dokaze. Dokazni predlog za zaslišanje priče A.A. je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je pobotni ugovor v zvezi s terjatvijo, o kateri bi izpovedala, neutemeljen že zaradi pomanjkanja procesne legitimacije in neizpolnjenega pogoja vzajemnosti terjatev. Glede na to, da je ta dokazni predlog tožena stranka podala pravočasno in (tudi) za dokazovanje obstoja v pobot uveljavljane terjatve iz naslova zasebne porabe na ... karticah, bo v ponovljenem postopku moralo sodišče prve stopnje zaslišati pričo A.A. zaradi ugotovitve pravno pomembnih dejstev v zvezi s to terjatvijo. Po potrebi bo za razjasnitev pravno pomembnih dejstev, na katera je opozorilo Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu, moralo ponovno izvesti katerega izmed že izvedenih dokazov, glede na to, da se je šele v postopku z revizijo izkazalo za nepravilno materialnopravno stališče, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni vzajemnosti med ugotovljenimi terjatvami tožnice in v pobot uveljavljanima terjatvama iz naslova plačil s poslovnimi karticami v znesku 24.427,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in iz naslova nakazil s poslovnega računa v znesku 15.500,00 EUR. Po (ponovni) izvedbi dokazov bo lahko sodišče prve stopnje sprejelo celovito dokazno oceno in ob upoštevanju pravočasno zatrjevanih dejstev ter pravočasno predlaganih dokazov s strani obeh strank odločilo o pobotnem ugovoru in preostalem delu tožbenega zahtevka tožnice ter o stroških celotnega postopka.

11. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da gre pri spornih v pobot uveljavljanih terjatvah za terjatvi matične družbe in ne tožene stranke, zaradi česar ni vzajemnosti, sploh ni ugotavljalo ostalih pogojev za pobot terjatev oziroma ostalih pravno pomembnih dejstev za odločitev o pobotnem ugovoru, je ostalo dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno. Pritožbeno sodišče ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, saj bi moralo v celoti ugotavljati dejansko stanje glede obstoja pogojev za procesno pobotanje terjatev iz naslova porabe na poslovnih ... karticah in iz naslova plačil s poslovnega računa matične družbe na račun tožnice. Dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje bo hitrejša in bolj ekonomična za stranki, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v tem delu pa tudi ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, temveč ravno nasprotno ‒ postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Glede na to z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi si nasproti stojita dve ustavni pravici, in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91‑I in nasl.), in pravica do pritožbe iz 25. člena URS, ki ji je treba dati prednost glede na dejstvo, da z razveljavitvijo izpodbijanega dela sodbe in vrnitve zadeve na sodišče prve stopnje ne bo huje kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.