Jedro

Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v 85. členu ZDR ni predvideno in zato začasna odredba, s katero delavec predlaga zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi, v tem primeru ni mogoča. Ker ni zakonite podlage za izdajo take začasne odredbe, ni odločilno, ali tožnik uživa sindikalno imuniteto ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se zaradi tega sklep sodišča prve stopnje z dne 4.5.2005, opr. št. Pd 112/2005 spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi.

"Zadrži se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki na podlagi odpovedi direktorja tožene stranke št. KS-07/2005 z dne 10.2.2005, s katero je bila tožniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto analitika poslovanja pri toženi stranki.

Tožena stranka je dolžna v roku 3 dni tožnika pozvati na delo, pod izvršbo.

Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve v tej sporni zadevi.

Pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve." Vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega in pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 30.5.2005 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlagani začasni odredbi.

Zoper navedeni izpodbijani sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo za odločilno, da je izkazana verjetnost, da tožnik uživa varstvo pred odpovedjo v smislu 113. čl. ZDR. Obrazložilo je, da je glede na določbo 273. čl. ZIZ, kjer so vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve primeroma navedene, možno sprejeti tudi predlagano začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v delovnem sporu zaradi uveljavljanja nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi uveljavlja, da ni podana zadostna stopnja verjetnosti, da tožnik uživa imuniteto kot sindikalni zaupnik, ker toženka izvolitve tožnika ne priznava. ZDR v 210. čl. določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo, skladno s 113. čl. tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi. Pritožba uveljavlja, da pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata med delodajalcem in sindikatom, ki je bila sklenjena že dne 14.5.1996, določa kriterije za določitev števila sindikalnih zaupnikov in ne fiksnega števila le-teh. Imuniteto po 113. čl. ZDR uživajo samo tisti, ki so določeni v skladu z dogovorjenimi kriterji z delodajalcem. Pritožba meni, da je večja verjetnost, da tožnik ne uživa imunitete, kot da jo.

Nadalje pritožba uveljavlja, da sodišče ni upoštevalo, da se lahko zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali v primeru izredne odpovedi, če je sindikat nasprotoval odpovedi in če je delavec zahteval zadržanje pri delodajalcu. V konkretnem primeru gre za redno odpoved iz poslovnih razlogov, zato zadržanje ni možno; poleg tega sindikat odpovedi ni nasprotoval, tožnik pa zadržanja pri delodajalcu tudi ni zahteval. Delavcu pripada odpovedni rok in odpravnina, ki je bila tožniku plačana ter nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje. Zato tudi ni pogojev in potrebe za izdajo takšne specifične začasne odredbe, kot je zadržanje učinkovanja odpovedi. Pritožba meni, da ni podana verjetnost poslabšanja zdravstvenega stanja. To ni povezano z odpovedjo, kar najlepše dokazuje dejstvo, da se je tožnik proti plačilu odpravnine bil pripravljen odpovedati reintegraciji.

Pritožbeno sodišče je ocenilo ugotovljena dejstva, upoštevalo pritožbene navedbe in zaključuje, da je pritožba utemeljena že glede vrste začasne odredbe. Pravilno uveljavlja, da predlog za izdajo začasne odredbe nima zakonite podlage. Po 1. odst. 85. čl. ZDR, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej ne pa v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi; prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oz. sodno varstvo. Če pa delavec v sodnem postopku po 3. odst. istega člena uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej le v primerih iz 1. odst. 85. čl. ZDR in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča v predlogu za izdajo začasne odredbe. Taka začasna odredba po 85. čl. ZDR ni zakonita v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, za kar v spornem primeru gre. Tudi ni druge zakonite podlage za izdajo začasne odredbe, kot jo predlaga tožeča stranka. Že zaradi tega ni bistveno, ali tožnik uživa sindikalno imuniteto ali ne; zato so v tem delu razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu nebistveni, kakor so tudi nebistvene pritožbene navedbe v tem delu.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep tako, da se predlagana začasna odredba kot neutemeljena zavrne. Morebitno uveljavljanje oz. predlaganje drugačne začasne odredbe ne more biti predmet reševanja te pritožbe, ker je tudi pritožbeno sodišče vezano na predlog tožnika glede vrste začasne odredbe.

Gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je bilo treba ob uporabi 5. odstavka 41. čl. ZDSS odločiti, da delodajalec krije svoje stroške ugovornega in pritožbenega postopka, ne glede na izid. Sicer ni šlo za zlorabo procesne pravice delavca.

Tožnik s predlogom za sodno varstvo ni uspel, zato sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje kot tudi stroške odgovora na pritožbo.