Jedro

Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca, ureja 82. člen ZNP. Iz te določbe izhaja, da je temeljna materialna predpostavka, ki utemeljuje domnevo smrti, pogrešanost.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja za razglasitev nasprotnega udeleženca za mrtvega zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožnik je ob vpogledu v sodni spis ugotovil, da O. T., polbrat nasprotnega udeleženca, ni vložil sodišču mrliškega lista, overjenega z žigom „apostille“ oziroma druge listine, ki bi izkazovala smrt in na podlagi katere bi lahko sodišče sprožilo zapuščinski postopek v Republiki Sloveniji. Sodišče torej pri odločanju z ustreznimi informacijami, ki bi bile utemeljene z uradnimi in pravno veljavnimi dokumenti in listinami, na podlagi katerih bi lahko popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, ni razpolagalo, pač pa se je zanašalo in sklicevalo le na ustne izjave O. T.. Predlagatelj ima pravni interes, smrt nasprotnega udeleženca ni dokazana. V takem primeru pa sodišče po 93. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) izvede postopek in izda odločbo, s katero se ugotovi smrt take osebe.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni nepravdni zadevi je predlagatelj vložil predlog za razglasitev pogrešanega M. P., pokojnega R., za mrtvega, z navedbo, da je rojen leta 1928 in da v zadnjih petih letih ni bilo nobenega poročila, od rojstva pa je minilo že več kot 70 let. Predlagal je, da sodišče na podlagi 82. in naslednjih členov ZNP opravi ustrezne poizvedbe in s tem povezane postopke in izda sklep o razglasitvi za mrtvega.

Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker se je tekom postopka po sodišču zglasil polbrat nasprotnega udeleženca O. T. in povedal, da je nasprotni udeleženec umrl 29.3.2007, z mrliškim listom, ki bi imel „apostille“ da bi ga mogoče bilo upoštevati v zapuščinskem postopku, pa ne razpolaga. Zaključilo je, da ni pogojev, da bi v tem postopku sodišče ugodilo predlogu, torej razglasilo nasprotnega udeleženca za mrtvega, saj očitno obstaja mrliški list. 82. člen ZNP ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca. Iz te določbe izhaja, da je temeljna materialna predpostavka, ki utemeljuje domnevo smrti, pogrešanost. Sodišče pa je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni pogrešana oseba, pač pa je umrl 29.3.2007 v tujini. Pritožba te ugotovitve ne izpodbija. Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje predlogu ne bi moglo ugoditi, za to ni bila izpolnjena temeljna materialnopravna predpostavka. Sklicevanje pritožnika na 93. člen ZNP je neutemeljeno, ta člen opredeljuje predpostavke za uspešno vodenje postopka za dokazovanje smrti, to je tedaj, ko niso izpolnjene predpostavke za vpis smrti v ustrezno matično knjigo. Tak postopek se po 94. členu začne na predlog, kot že zgoraj povzeto pa predlagatelj postopka za dokazovanje po smrti ni predlagal, na njegov predlog teče postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno ter jo je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. ter drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, vse v zvezi s 37. členom ZNP).