Jedro

Dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre v obravnavnem primeru ni izkazano. Glede na višino pravilno ugotovljenega dohodka, lastništvo nepremičnin, avtomobila in dveh motorjev ni mogoče ugotoviti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni oziroma ne more vplivati. Ne izkazuje niti izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 10. 7. 2017 in št. ... z dne 22. 5. 2017 ter priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov ogrevanja oziroma kurjave v znesku 300,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev in ponovno sojenje.

Stališče sodišča prve stopnje, da dohodki presegajo znesek minimalnega dohodka, je zmotno, ker ni upoštevan 2. odstavek 4. člena ZSVarPre. Celoten znesek dohodkov bi bilo potrebno ob pravilni uporabi te določbe ZSVarPre zmanjšati za normirane oziroma dejanske stroške priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter upoštevati in odšteti še zneske za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Sodba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih. Plačuje davke in prispevke, kar je sodišče spregledalo, in po uradni dolžnosti ni pridobilo dohodninske odločbe. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da v primeru nakupa drv v višini 300,00 EUR ne gre za strošek, ki ga z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti in zaradi tega stroška preživetje naj ne bi bilo ogroženo. Spregledano je, da drva ne stanejo le 300,00 EUR, temveč bistveno več. Ni zaprosil za izredno denarno socialno pomoč v celotni višini nakupa, temveč le polovice. Sodba o tem nima razlogov.

Prejemanje varstvenega dodatka ne more biti izključujoč razlog za zavrnitev izredne denarne socialne pomoči. Drva niso trajne potrošne dobrine, ki bi bile zajete v okviru varstvenega dodatka. Sodba o tem nima razlogov oziroma so sami s sabo v nasprotju. Ne ugotavlja se, ali so izpolnjeni pogoji za siceršnjo dodelitev denarne socialne pomoči, temveč je namen izredne denarne socialne pomoči v premostitvi trenutne materialne ogroženosti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tega, kaj naj bi v smislu lastne aktivnosti še naredil. Je izredno aktiven in mu ni mogoče ničesar očitati. Prejema nizko invalidsko pokojnino in nima drugih virov zaslužka. Zaradi starosti in bolezni je omejeno delovno sposoben.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere se pazi po uradni dolžnosti. Podana ni niti zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj ne bi bil mogoč preizkus izpodbijane zavrnilne sodbe. Vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Ker je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno že na podlagi izvedenih dokazov, seveda ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobivalo dohodninsko odločbo.

5. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o pravici do izredne denarne socialne pomoči. Tožnik, ki je kot samska oseba, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejel pokojnino v višini 413,02 EUR mesečno in varstveni dodatek v višini 68,12 EUR mesečno ter je lastnik določenega nepremičnega ter premičnega premoženja, se ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti. Enako je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)2. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

Za dodelitev te izredne oblike socialno varstvenega prejemka mora biti torej izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z 2. odstavkom 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)3 v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre v obravnavnem primeru ni izkazano. Glede na višino pravilno ugotovljenega dohodka, lastništvo nepremičnin, avtomobila in dveh motorjev ni mogoče ugotoviti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni oziroma ne more vplivati. Ne izkazuje niti izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti. Uveljavlja sicer izredne stroške, vendar niso drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Varstveni dodatek je namenjen kritju življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Po sodni praksi pritožbenega sodišča4 kurilno olje oziroma drva za kurjavo sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila tožniku sicer predhodno priznana izredna denarna socialna pomoč tudi za nakup drv, vendar še preden je prejemal varstveni dodatek. Drugih izrednih stroškov tožnik ne izkazuje. V obravnavnem predsodnem postopku je bilo odločeno v okviru prostega preudarka in zavrnitev dodelitve izredne denarne socialne pomoči tudi ustrezno obrazložena.

8. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Na primer Psp 222/2015.