Jedro

Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep, s katerim jo je pozvalo, naj v postavljenem roku tožbo ustrezno dopolni, se postopek ni končal. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožeče stranke zoper plačilni nalog je jasen in se ga da preizkusiti.

Izrek

I. Pritožba (red. št. 35) se zavrže. II. Pritožba (red. št. 34) zoper izpodbijani sklep z dne 18. 9. 2019 (red. št. 31) se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Postopek se je nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker predlog za izvršbo, ki se v takem primeru obravnava kot tožba v pravdnem postopku,1 ni imel obveznih sestavin, ki jih mora imeti tožba (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom IX Pg 1387/2019 z dne 26. 7. 2019 (v nadaljevanju: sklep z dne 26. 7. 2019) pozvalo, naj v postavljenem roku tožbo ustrezno dopolni. Hkrati je tožeči stranki izdalo plačilni nalog IX Pg 1387/2019 (v nadaljevanju: plačilni nalog z dne 26. 7. 2019) za doplačilo sodne takse za redni postopek v znesku 181,00 EUR. Odmerilo jo je na podlagi tarifne številke 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).

**Izpodbijana sklepa**

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 9. 2019 (l. št. 99 – 101, red. št. 30) zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 26. 7. 2019. Pojasnilo je, da je sklep, s katerim sodišče tožečo stranko pozove na dopolnitev tožbe, sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa pritožba ni dovoljena (tretji odstavek 270. člena ZPP). S sklepom z dne 18. 9. 2019 (l. št. 102 – 104, red. št. 31) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 26. 7. 2019. Presodilo je, da je bila sodna taksa za redni postopek pravilno odmerjena.

**Pritožbi tožeče stranke**

3. Zoper oba sklepa se je v ločenih laičnih pritožbah pravočasno pritožila tožeča stranka.2 V pritožbi zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 99 – 101, red. št. 30) je navedla, da ni prejela sklepa, s katerim jo je sodišče pozvalo k dopolnitvi tožbe in da sklepu še vedno ugovarja v celoti. V pritožbi zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 102– 104, red. št. 31) pa je med drugim navedla, da je ugovarjala zoper vse sklepe v zakonitem roku, tudi plačilu sodne takse. Predlagala je, da se ta sklep v celoti „ovrže“.

**K odločitvi o pritožbah**

4. Pritožba (red. št. 35) zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 99 – 101, red. št. 30) ni dovoljena, pritožba (red. št. 34) zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 102 – 104, red. št. 31) pa ni utemeljena.

**K odločitvi o pritožbi (red. št. 35) zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 99 – 101, red. št. 30)**

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna postopkovna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. V prvem odstavku 447. člena ZPP je določeno, da je v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklepe, s katerimi je postopek končan. Po drugem odstavku istega člena pa je druge sklepe, zoper katere bi sicer bila dovoljena pritožba, dovoljeno izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je bil postopek končan.

6. Z izpodbijanim sklepom se postopek ni končal. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 447. člen ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, kljub napačnemu pravnemu pouku,3 ki ga je podalo sodišče prve stopnje, pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP) (I. točka izreka tega sklepa).

**K odločitvi o pritožbi (red. št. 34) zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 102 – 104, red. št. 31)**

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke, da je sodna taksa v plačilnem nalogu z dne 26. 7. 2019 napačno odmerjenega. Pojasnilo je, da je taksna obveznost tožeče stranke za doplačilo sodne takse za redni postopek nastala, ko je (izvršilni) spis prispel k sodišču prve stopnje kot pravdnemu sodišču, to je 15. 7. 2019 (2. točka prvi odstavek 5. člena ZST-1). Upoštevajoč vrednost spornega predmeta, ki znaša 3.825,00 EUR in upoštevajoč že plačano sodno takso za predlog za izvršbo v višini 44,00 EUR, je presodilo, da doplačilo sodne takse za redni postopek znaša 181,00 EUR.

8. Pritožnica dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi odmero sodne takse za redni postopek ni izpodbijala. Navedla je le, da je plačilu sodne takse ugovarjala zaradi neutemeljene in nejasne razlage. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje jasen in se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, kdaj je taksna obveznost nastala in od katere vrednosti spornega predmeta je sodno takso za redni postopek odmerilo. V dodatno pojasnilo pritožnici pa pritožbeno sodišče dodaja, da se sodna taksa za redni postopek odmeri po količniku 3,0 v razmerju do takse, določene v 16. členu ZST-1 glede na vrednost spornega predmeta (tar. št. 1111 ZST-1). Glede na vrednost spornega predmeta v tej zadevi sodna taksa s količnikom 1,0 znaša 75,00 EUR, trikratnik tega zneska pa 225,00 EUR. Ker pa je pred tem postopkom tekel postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa, plačana za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 44,00 EUR, všteje v tako odmerjeno sodno takso za redni postopek. To pa pomeni, da doplačilo sodne takse za redni postopek v tej zadevi znaša 181,00 EUR. To pa je toliko, kot določa plačilni nalog z dne 26. 7. 2019, ki je bil tožeči stranki vročen 3. 9. 2019 (vročilnica pri l. št. 95).

9. Glede na zgornje razloge pritožba zoper sklep z dne 18. 9. 2019 (l. št. 102 – 104, red. št. 31) ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu tega izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno zavrnilo in ta izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) (II. točka izreka tega sklepa).

1 Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ. 2 S pritožbo na l. št. 124 (red. št. 34) se je tožeča stranka pritožila proti sklepu na (l. št. 102– 104, red. št. 31), s pritožbo na l. št. 125 (red. št. 35) pa proti sklepu na (l. št. 99 – 101, red. št. 30). 3 Stranka namreč z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji jih daje zakon.