Jedro

Ker je bila sodba prve stopnje izdana po uveljavitvi novega ZPP, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta 5.000.000,00 SIT, pri njenem ugotavljanju pa se upošteva vsak posamezni glavni zahtevek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati tri račune za dobavljen les z obračunanimi zamudnimi obrestmi, skupaj 8.384.571,10 SIT, z zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo dalje ter ji povrniti izvršilne stroške.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Prvostopna sodba je bila v tej zadevi izdana dne 22.12.1999. Takrat je že veljal novi ZPP, ki je stopil v veljavo dne 14.7.1999 (503. člen ZPP). Po določbi 1. odstavka 498. člena ZPP se je postopek na prvi stopnji končal po določbah novega ZPP in je zato treba tudi pritožbeni in revizijski postopek opraviti po njegovih določbah.

V 490. členu ZPP je predpisano, da v gospodarskih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta ne presega 5.000.000,00 SIT. Pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta se po določbi 1. odstavka 39. člena ZPP upošteva samo vrednost glavnega, ne pa tudi stranskega zahtevka (kot so obresti). V primeru, ko tožnik z isto tožbo uveljavlja več zahtevkov, ki nimajo skupne (dejanske ali pravne) podlage, pa se po določbi 2. odstavka 41. člena ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. To pomeni, da je za odločitev o dovoljenosti revizije v obravnavanem primeru treba upoštevati vrednost vsakega od glavničnih zahtevkov po posameznem računu posebej, ker vsak račun temelji na drugi pogodbi ter zato zahtevki nimajo skupne dejanske in pravne podlage. Noben posamični zahtevek ne presega vrednosti 5.000.000,00 SIT, zaradi česar revizija v tej zadevi ni dovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.