Pregled videoposnetkov v večstanovanjskih stavbah

Datum

03.10.2024

Številka

07121-1/2024/1170

Kategorije

Video in avdio nadzor, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da je v večstanovanjski stavbi nameščena kamera, ki snema vhod zaradi večkratnega poškodovanja vhodnih vrat. Etažni lastniki so podali svoje soglasje in o snemanju je bilo nameščeno obvestilo. Upravljavec kamere bi naj enemu od lastnikov omogočil dostop do žive slike ter do spominske kartice. Etažni lastnik trdi, da ima pooblastilo s strani občine, ki je večinski lastnik. Sprašujete, ali ima lahko v tem primeru fizična oseba dostop do podatkov.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pred vsako obdelavo osebnih podatkov je treba najprej razjasniti, kdo je upravljavec osebnih podatkov, saj ta nosi odgovornost za zakonitost izvajanja obdelave (npr. videonadzora). V kolikor so upravljavci etažni lastniki, so ti odgovorni, da obstaja ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora (npr. zakoniti interesi po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), da določijo namen in način njegovega izvajanja, da določijo ustrezne ukrepe za njegovo zavarovanje (med drugim morajo določiti pooblaščeno osebo za vpogled v posnetke) ter izpolniti druge obveznosti, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2.

V posnetke videonadzornega sistema lahko vpogledajo zgolj pooblaščene osebe s strani upravljavca. Kot je IP že večkrat poudaril v svojih mnenjih, bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Pregled žive slike s strani etažnega lastnika bi lahko predstavljal celo kaznivo dejanje.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Z mnenjem vam tako dajemo splošna pojasnila in usmeritve s področja varstva osebnih podatkov, IP pa vam ne more dati drugih pojasnil, ki se nanašajo na področje stanovanjske zakonodaje.

Poudarjamo, da je treba pred vsako obdelavo osebnih podatkov (npr. v konkretni zadevi izvajanjem videonadzora) najprej razjasniti, kdo je upravljavec osebnih podatkov, saj ta nosi odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov (npr. etažni lastniki). Splošna uredba upravljavca opredeljuje kot fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave.

Pojasnjujemo, da ZVOP-2 podrobnih določb o izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah (kot je bil npr. 76. člen prej veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1) ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe.

V primeru, da je podana ustrezna pravna podlaga za uvedbo videonadzora in je odločitev o tem sprejeta z ustrezno večino etažnih lastnikov, lahko dejansko videonadzor v večstanovanjski stavbi izvaja zunanji izvajalec ali pa stanovalci sami tako, da za to nalogo pooblastijo določenega etažnega lastnika, člana nadzornega odbora, člana skupnosti etažnih lastnikov ali npr. upravnika. Etažni lastniki kot upravljavci morajo namreč poskrbeti za varnost osebnih podatkov tako, da sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, med drugim morajo npr. določiti osebo, odgovorno za evidenco videonadzornega sistema (dvanajsti odstavek 76. člena ZVOP-2) oz. vodenje dnevnika obdelave podatkov (22. člen ZVOP-2) ter določiti pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke videonadzornega sistema.

Kot je IP že večkrat poudaril v svojih mnenjih, bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. IP tako meni, da lahko v posnetke videonadzornega sistema (npr. zaradi poškodovanja premoženja) vpogledajo osebe, ki so za to posebej pooblaščene (bodisi s pravilnikom ali pa npr. s pooblastilom za konkreten primer). Vsekakor pa ni dopustno, da bi se videonadzor izvajal tako, da se etažnem lastniku dovoli dostop do žive slike, kar lahko predstavlja celo kaznivo dejanje. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko namreč pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je treba podati na pristojni policijski postaji ali pristojnem državnem tožilstvu.

Pri izvajanju videonadzora po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede objave obvestila o videonadzoru) in 13. člena Splošne uredbe (obveščanje posameznikov), glede zavarovanja videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete v zgoraj citiranem mnenju št. 07121-1/2022/1477. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

V kolikor so torej upravljavci etažni lastniki, so ti odgovorni, da obstaja ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora, da določijo namen in način njegovega izvajanja ter izpolniti druge predpisane obveznosti, npr. določiti ustrezne ukrepe za njegovo zavarovanje, med drugim morajo določiti pooblaščeno osebo za vpogled v posnetke.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ na voljo pa so tudi smernice o videonadzoru po ZVOP-2, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo