Jedro

Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku T. T. in se predlagatelja napoti na Inštitut za sodno medicino, za izvedbo analize DNK.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je podal predlog za nadomestitev soglasja na podlagi določila 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1), v nadaljevanju ZZZDR. Po tem določilu oba roditelja roditeljsko pravico izvršujeta sporazumno, če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, pa odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče. Predlagatelj je menil, da lahko opravi test DNK, vendar je po navodilu Inštituta za sodno medicino potrebno, da z analizo DNK soglaša tudi otrokova mati. Ker tega ni želela, je sprožil postopek. Sodišče bi moralo presojati utemeljenost podanega razloga na podlagi 113. člena ZZZDR, saj gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Sodišče bi moralo upoštevati možnost obstoja posameznih dednih bolezni in morebitnih drugih genetskih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na otrokovo življenje. Sodišče je zmotno štelo, da skuša na ta način predlagatelj izpodbijati izjavo o priznanju očetovstva zaradi svojih lastnih koristi. Sodišče bi moralo v tem postopku zasledovati korist otroka. Dejstvo, ali otrokov DNK ustreza predlagateljevemu, pa lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj. Sodišče bi zato moralo predlogu ugoditi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da predlog ni usmerjen v zagotavljanje koristi mladoletnega otroka, ampak nasprotno, da je namen predlagatelja, da bi se z DNK analizo lahko ugotovilo, da ni oče otroka, kar je v nasprotju z neizpodbitno izjavo o priznanju očetovstva in bi šlo lahko le za zasledovanje morebitne koristi predlagatelja. Sklicuje se na določilo 20. člena Zakona o matičnem registru, po katerem se opisano dejstvo ali podatek lahko spremeni, dopolni ali briše, le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Predlog predlagatelja pa je očitno v nasprotju s takim predpisom in bi ga bilo potrebno tudi v primeru, če bi šteli, da obstaja pravni interes za vložitev predloga za nesklepčnega, zavrniti.

5. Predlagatelj je pripoznal očetovstvo otroka, ki ni bil rojen v zakonski zvezi. Pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega otroka. Pripoznano očetovstvo pa se lahko tudi izpodbija. Pravico do izpodbijanja priznanja očetovstva ima otrok (98. člen ZZZDR), tisti, ki misli, da je otrokov oče (99. člen ZZZDR), ne pa tudi moški, ki je priznal očetovstvo ali otrokova mati. Izjavo o pripoznanju, dano pod vplivom napak v volji izjavitelja, se lahko izpodbija kot neveljavno v rokih, določenih v 99. členu Obligacijskega zakonika (2), v nadaljevanju OZ.

6. V danem primeru predlagatelj zatrjuje, da je bilo pripoznanje dano pod vplivom napak v volji (trdi, da je podpisal priznanje pod prisilo nasprotne udeleženke), ter da bi moralo sodišče utemeljenost predloga presojati na podlagi 113. člena ZZZDR, saj gre za dvome predlagatelja o tem, da je oče mladoletnega otroka in za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Po določilu 113. člena ZZZDR sodišče odloča v sporu o izvrševanju roditeljske pravice in odloči tako, da so koristi otroka najbolj zavarovane.

7. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice imajo očetje in otroci pravico, da se med njimi vzpostavi pravna vez. To jim zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (8. člen EKČP). Predlagatelj ima dvome o tem, ali je oče otroka, katerega očetovstvo je pripoznal in predlaga DNK analizo. Ob upoštevanju, da gre za priznano očetovstvo, kdo ima pravico do njegovega izpodbijanja ter zakonsko določene roke, je malo verjetno, da predlagatelj svoj pravni status lahko spremeni. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi osebnostni vidik predlagatelja. Otrokova pravica do ohranitve statusa, ki ga ima, tako trči ob pravico očeta in njegovo pravico do ugotovitve očetovstva kot dela pravice do njegovega zasebnega življenja. Pravilnega rezultata tehtanja vnaprej ni mogoče predvideti in poznati, mogoče pa si je zamisliti situacije, ko na primer z vidika zdravljenja, takega predloga ne bi bilo dopustno zavrniti. Predlog je torej potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor. Upoštevati je potrebno tudi to, da če bo otrok menil, da očetovstvo ni v njegovo korist, bo lahko to očetovstvo sam spodbil (98. člen ZZZDR). To pa je tudi namen omejevanja drugih, da izpodbijajo očetovstvo. Iz navedenega razloga je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, saj je ocenilo, da prvostopno sodišče ni ravnalo pravilno, ko je predlog zavrglo, saj bi ga bilo potrebno obravnavati iz vsebinskih razlogov in nato o njem odločiti.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje, da o predlogu vsebinsko odloči. (1) Ur. l. RS, št. 69/2004. (2) Ur. l. RS, št. 83/2001.