Jedro

V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.

V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.

Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlagani začasni odredbi, s katero je predlagatelj kot večinski solastnik/skupni lastnik nepremičnin predlagal začasno ureditev razmerij med solastniki. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek nadaljuje z dedičema po pokojnem drugem udeležencu, to je s predlagateljem in dosedanjim prvim nasprotnim udeležencem (točka I izreka). Predlog za izdajo začasne odredbe je ponovno zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka zavarovanja (točka III izreka).

2. Predlagatelj vlaga pritožbo zoper točko II in točko III izreka. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sklep je nepravilen in nezakonit. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil najprej zavrnjen po drugi sodnici. V ponovljenem sojenju sodišče ni upoštevalo navodil iz 9. in 10. točke sklepa višjega sodišča. Sklep ni ustrezno obrazložen. Materialno pravno zmotno je stališče sodišča o premoženjski škodi. Prezrlo je, da predlagatelj kot pretežni lastnik premoženja (v deležu do 85%) nima drugega sodnega varstva, pravnega sredstva za izselitev in izpraznitev nepremičnin in sodbe za plačilo uporabnine. Nasprotni udeleženec samovoljno zaseda pretežni del premoženja, tega noče spremeniti, postopek za razdelitev solastnine pa je prekinjen zaradi zapuščinskih postopkov po starših, ki bosta zaradi spornih vprašanj glede oporoke in obsega zapuščine dolgotrajna. Ni drugega možnega načina za preprečitev ravnanj. Predlagatelju nastaja znatna premoženjska škoda (več kot 100.000,00 EUR mesečne uporabnine, izgubljeni dobiček). Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Kršilo je načelo kontradiktornosti postopka, ker ni opravilo naroka in izvedlo predlaganih dokazov. Zmotno je uporabilo materialno pravo o pravnem standardu znatne premoženjske škode, samovolje in očitne krivice za posameznega solastnika oziroma uporabnika. Predlagano začasno varstvo je nujno. V končni fazi, po zapuščinskih postopkih in končanem razdružitvenem postopku, bo pravno varstvo glede predloga za ureditev razmerij med solastniki brezpredmetno. Pritožnik bo vztrajal pri predlogu za razdružitev in bo sodišče solastno premoženje razdružilo v razdružitvenem postopku. Torej za ta postopek ne bo imel več pravnega interesa. Vse to terja večji premislek sodišča tudi ob restriktivnem pristopu.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za predlagatelja. Do odločitve glede ureditve razmerij med solastniki in do razdelitve nepremičnin bo nedvomno prišlo. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za preskakovanje in izbiranje sodnih postopkov. Predlagatelj si z začasno odredbo prizadeva poseči v več desetletno nesporno rabo nepremičnin, pri čemer so nerazrešena vprašanja o vsebini preteklih dogovorov, lastninskih deležih in vrednosti spornih nepremičnin. Začasna odredba ni edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. Predlagatelj ima na voljo ustrezna pravna sredstva in postopke za zavarovanje svojih pravic. Sprožil je vrsto drugih sodnih postopkov. Navedbe o škodi, samovolji in očitni krivici so zgrešene in neutemeljene. Družina nasprotnega udeleženca ima podlago za uporabo nepremičnin, ki traja in se izvaja na identičen način že vrsto let. Predlagatelj že zdaj uporablja večji del spornih nepremičnin in si na vso moč prizadeva, da bi nasprotnega udeleženca čim bolj izpodrinil iz dedovanja po starših. Predlog je neutemeljen, ne upošteva solastninskih deležev, pretekle rabe in ineresov ter pravic nasprotnega udeleženca.

4. Predlagatelj je podal še odgovor na odgovor na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predlagatelj je 20. 9. 2021 vložil predlog za ureditev razmerij med solastniki. Med postopkom je 20. 5. 2022 podal pripravljalno vlogo, predlog za pospešitev postopka in predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer z enako vsebino, kot jo zasleduje s predlogom v tem nepravdnem postopku (začasna določitev načina uporabe nepremičnin, upravljanja in izključne pravice pridobivanja plodov). Predlagal je, naj jo sodišče izda nemudoma ali po opravljenem naroku, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja in očitna krivica, ker nasprotni udeleženec kot manjšinski solastnik zaseda pretežni in bistveno vrednejši del premoženja, dosedanjega načina uporabe, ki mu predlagatelj nasprotuje, pa noče spremeniti. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Sklep je bil v pritožbenem postopku razveljavljen, ker je bil izdan po pogojih ZIZ3 namesto po pogojih iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1. 7. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi dejstva, da je ob ponovnem odločanju o predlagani začasni odredbi odločala druga sodnica kot ob prvem sojenju, ni podana. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave RS lahko o zadevi sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom. Zakon o sodiščih (ZS4) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa sodni red. Pritožbeno sodišče je o zatrjevani kršitvi pravil o dodeljevanju zadev pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. Sporočilo je, da je 23. 5. 2022 prejelo predlog za izdajo začasne odredbe, to je v času, ko je bila sodnica, ki ji je bil z letnim razporedom dodeljen obravnavani nepravdni spis, bolniško odsotna. Zato je prvi sklep o začasni odredbi dne 25. 5. 2022 izdala sodnica, ki jo po letnem razporedu nadomešča. Po razveljavitvi je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki je po letnem razporedu nosilka nepravdnega spisa. Pritožnik v odgovoru na poročilo sodišča navaja, da slednje potrjuje zagrešeno bistveno kršitev pravil postopka. Meni, da bi morala o zadevi ponovno odločati sodnica, ki nadomešča nepravdno sodnico.

8. Določba 158. člena Sodnega reda5 dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju. O predodelitvi zadev odloči predsednik sodišča. Po določbi 155. člena SR se podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določijo z letnim razporedom sodnikov, po šestem odstavku 156. členu pa je pri dodeljevanju treba zagotoviti tudi enakomerno delovno obremenitev sodnikov. Glede nujnih procesnih opravil je v 165. členu SR določeno, da lahko nujna procesna opravila v nujnih zadevah prevzame prisotni prosti sodnik v skladu s splošnimi pravili o dodeljevanju zadev, če je sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena, nepredvideno odsoten. Postopki v zadevah zavarovanja sodijo med nujne zadeve (5. točka tretjega odstavka 93. člena ZS). V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik. Po povedanem je o zadevi odločala zakonita sodnica, nasprotno naziranje predlagatelja je zmotno.

9. Sodišče prve stopnje je pri odločanju tokrat pravilno izhajalo iz 151. člena ZNP-1. Sodišče lahko v postopku za ureditev razmerij med solastniki na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. V celoti je sledilo napotkom pritožbenega sodišča. Pravilno je ugotovilo pravno odločilna dejstva o vseh treh pravnih standardih: zatrjevani znatni premoženjski škodi (ugotovitve in razlogi v točki 4-6 obrazložitve) ter o samovolji in očitni krivici za posamezne solastnike oziroma uporabnike (ugotovitve in razlogi v točkah 7-8 obrazložitve). Svojo odločitev je pojasnilo z zadostnimi, preglednimi in pravilnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus. Torej ni zagrešilo niti očitane relativne kršitve prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 362. členom ZPP niti absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zatrjevane nezadostne obrazložitve.

10. Prav tako ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja strank, postavitev izvedenca gradbene in kmetijske stroke, vpogled v druge sodne spise in izpisek iz Ajpes) na naroku. V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema. Sodišče ga opravi le, če tako posebej določa zakon ali če sodišče oceni, da je to smotrno. Izvajanje celotnega dokaznega postopka z vsemi predlaganimi dokazi je praviloma pridržano za odločanje o glavni stvari in po vzpostavitvi kontradiktornosti, saj bi bilo sicer ogroženo načelo hitrosti postopka, ki velja v postopku zavarovanja. Izvedba naroka torej ni upravičena vedno, kadar predlagatelj predlaga zaslišanje strank ali izvedbo drugih dokazov, ki bi jih bilo treba izvesti na naroku. Ne glede na potek postopka zavarovanja se mora sodišče o izpolnjenosti zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe odločiti na podlagi čim manj izvedenih dokazov in izbrati tista dokazna sredstva, katerih izvedba je čim hitrejša. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ta pravila in očitane procesne kršitve ni.

11. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da ugotovljene okoliščine primera ne zahtevajo izdaje predlagane začasne odredbe. Upoštevaje trditveno podlago predlagatelja je ugotovilo, da sta v solastnini in skupni lastnini (glede na odprta zapuščinska postopka po pokojnih starših udeležencev) dva sklopa nepremičnin: zaščitena kmetija v A., ki je v posesti predlagatelja, in stavba s pripadajočim zemljiščem v B., ki je v posesti nasprotnega udeleženca (obsega gostinski lokal v pritličju in dve stanovanji v prvem nadstropju). Solastninski delež predlagatelja na obravnavanem premoženju je 71/100, glede na nezaključena zapuščinska postopka po starših, deleža udeležencev še nista dokončno določena. Predlagatelj v tem postopku o glavni stvari in v postopku zavarovanja predlaga, da se razmerja med udeležencema uredijo glede na velikost oziroma vrednost njunih solastninskih deležev, in sicer tako, da se njemu začasno dodeli v izključno posest vse nepremičnine, razen enega stanovanja v prvem nadstropju stavbe v B. V posebnem pravdnem postopku od nasprotnega udeleženca že vtožuje plačilo uporabnine zaradi neuporabe solastne stvari v skladu z velikostjo njegovega solastninskega deleža. Na njegov predlog je v teku tudi postopek za delitev solastnine, v katerem skuša doseči dejansko posest še nad dodatnimi solastnimi nepremičninami (na enak način kot predlaga ureditev medsebojnih razmerij v tem postopku), čemur nasprotni udeleženec nasprotuje. Čeprav je postopek za delitev solastnine prekinjen zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov po starših, pritožbeno sodišče pritrjuje oceni in presoji sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1 ob uvedenih postopkih za plačilo uporabnine in za razdelitev solastnine niso podani.

12. Kot pravilno opozarja nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo in je ugotovilo sodišče v točki 9, je namen predlagatelja v tem postopku zavarovanja doseči zavarovanje druge terjatve, kot jo uveljavlja v tem nepravdnem postopku. Doseči želi (sicer začasno) delitev solastnine na način, ki je drugačen od zatečenega dejanskega posestnega stanja oziroma sedanje uporabe solastnih nepremičnin. Temu nenazadnje pritrjuje tudi pritožnik sam, saj priznava, da z delitvijo nepremičnin v (drugem) nepravdnem postopku ne bo imel več interesa za ureditev medsebojnih razmerij. S tem predlagane začasne odredbe ne more opravičiti. Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet obravnavanega sodnega postopka. Začasna odredba v postopku za ureditev razmerij med solastniki je regulacijska oziroma ureditvena odredba. Njen namen ni v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika, pač pa v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere upnika. Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka. Zoper vsa ravnanja nasprotnega udeleženca, za katera zatrjuje, da mu povzročajo znatno premoženjsko škodo, da so v odnosu do velikosti njegovega solastninskega deleža krivična in s strani nasprotnega udeleženca samovoljna, s čimer skuša opravičiti izdajo začasne odredbe v tem postopku, pa že uveljavlja sodno varstvo v drugih – tem zahtevkom in predlogom ustreznih – sodnih postopkih. To pomeni, da ima na voljo različne oblike sodnega varstva, ki ga že uveljavlja. Zato je njegovo naziranje, da ga brez izdaje začasne odredbe v tem postopku ne bo mogel doseči, zmotno. Ugotovljene okoliščine torej ne narekujejo nujnega ukrepanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe v tem postopku pravilno zavrnjen.

13. Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo zatrjevanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških nepravdnega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1. 1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. list RS, št. 512/1998 in spremembami. 4 Ur. list RS, št. 19/94 s spremembami. 5 Ur. list RS, št. 87/16 s spremembami.