Jedro

6. odst. 168. čl. ZPP, ki določa, da določbe o oprostitvi plačila stroškov postopka ter določbe o možnosti odložitve plačila oz. obročnega plačila taks ne veljajo za podjetnike posameznike v sporih v zvezi z njihovo dejavnostjo in ne za pravne osebe, je Ustavno sodišče razveljavilo, vendar le, v kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, ne pa tudi za oprostitev ostalih stroškov postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila stroškov postopka, kakor tudi za odlog plačila stroškov postopka zavrneta.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka ugodi, oziroma podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožeča stranka je predlagala naslovnemu sodišču, da jo oprosti plačila takse za pritožbo, kakor tudi vseh ostalih drugih taks v tej zadevi, saj ne more plačati taks, ker nima razpoložljivih sredstev. Tožeča stranka ne posluje, nima nobenih prihodkov in prav tako nima odprtega transakcijskega računa, kot to izhaja iz sklepa njene skupščine. Ker velja določba o oprostitvi plačila stroškov tudi za pravne osebe, kar izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-255/99 z dne 5.6.2003, je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka navedene v 2. odst. 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo zagrešenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, ugotovilo pa je, da je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja.

Po določbi 1. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. št. 1/90 - 20/98) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks mora stranka priložiti listine in dokaze, ki so taksativno našteti v 3. odst. 13. člena ZST. Kot izhaja iz podatkov v spisu in kar tudi sama priznava tožeča stranka teh listin in dokazov k predlogu ni priložila. Tudi 168. člen ZPP določa, da sodišče lahko oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe ali svoje družine. Pri odločanju o oprostitvi stroškov postopka mora sodišče presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani. Zato je po 2. odst. 169. člena ZPP stranka dolžna predlogu priložiti tudi dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje. Ker tožeča stranka v obravnavanem primeru tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje torej ni zavrnilo predloga za oprostitev plačila stroškov postopka iz razlogov določenih v zadnjem odst. 168. člena ZPP, zato v obravnavanem primeru tudi ni pomembno pritožbeno sklicevanje na ustavno odločbo Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-255/99 z dne 5.6.2003. S citirano ustavno odločbo je bil 6. odst. 168. člena ZPP, ki določa, da določba o oprostitvi plačila stroškov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila taks ne velja za podjetnike posameznike v sporih z njegovo dejavnostjo in ne za pravne osebe, res razveljavljen, vendar le v kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je v neskladju z ustavno pravico do sodnega varstva pravic določba ZPP, ki pravnim osebam (tudi samostojnim podjetnikom posameznikom, kadar jih kot gospodarske subjekte sam izenačuje z gospodarskimi pravnimi osebami) izrecno odreka možnost dejanske dostopnosti do sodnega varstva, tako da jih zavezuje k plačilu sodnih taks v posameznih primerih. Vendar to velja le, ko gre za sodne takse za vložitev tožbe. Pobudo naj Ustavno sodišče oceni, ali ni v neskladju z ustavo, da gospodarske družbe in samostojni podjetniki ne morejo biti oproščeni sodnih stroškov, pa je Ustavno sodišče zavrnilo kot neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker pritožnik v pritožbenem postopku s pritožbo ni bil uspešen, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da pritožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.