Jedro

Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo. Tudi iz 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 8. 2011 izhaja, da lahko delodajalec to pogodbo enostransko odpove v primeru, če delavec preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena ZObr. Zakon ne predvideva, da bi se moral preko ZPIZ izvesti postopek odpovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Za oceno zdravstvene sposobnosti je pristojna komisija iz 99.a člena ZObr, katere ocena je na podlagi drugega odstavka tega člena celo podlaga za prerazporeditev delavca, kar je sicer v splošnih invalidskih postopkih pridržano odločanju ZPIZ. Toženka se je tako morala zanesti na njeno zdravstveno oceno ob podaji odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (ugodilni in stroškovni izrek) spremeni tako, da se v tem delu sodba sedaj glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Sklep RS, MORS št. ... z dne 23. 7. 2020 in odločba RS, MORS št. ... z dne 4. 9. 2020 se kot nezakonita razveljavita.

2. Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženki 7. 9. 2020 ni prenehalo na podlagi sklepa RS, MORS št. ... z dne 23. 7. 2020 in odločbe RS, MORS št. ... z dne 4. 9. 2020, temveč je trajalo z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja do 31. 5. 2021. 3. Toženka je dolžna tožniku za čas od vključno 8. 9. 2020 do 31. 5. 2021 obračunati vse pripadajoče mesečne zneske bruto osnovne plače v višini 1.372,87 EUR mesečno ter mu po odvodu in plačilu davkov in prispevkov izplačati pripadajoči znesek neto plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od posameznega neto zneska plače tečejo od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, in ga za ta čas prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ, vse v roku 8 dni.

4. Toženka je dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v višini 2.620,14 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke in mu izplačati ustrezen neto znesek, v roku 8 dni."

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonita razveljavilo sklepa z dne 23. 7. 2020 in odločbo z dne 4. 9. 2020 o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženki zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje vojaške službe. Posledično je ugotovilo trajanje delovnega razmerja do 31. 5. 2021 na podlagi sodbe (118. člen ZDR-1), za ta čas tožniku priznalo nadomestila plač in mu odmerilo denarno povračilo v višini 2.620,14 EUR bruto. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da toženka krije sama svoje stroške, tožniku pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 802,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni in stroškovni izrek sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki, ker ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje vojaške službe. Tožnik v postopku pri delodajalcu ni izpodbijal zakonitosti odpovednega razloga.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji - ZPP) izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer je bistvo spora pravno vprašanje.

5. Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji - ZObr) v 1. alineji tretjega odstavka 88. člena kot pogoj za opravljanje vojaške službe določa telesno in duševno sposobnost delavca. Po šestem odstavku 88. člena ZObr delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Če delavec preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem področju zaradi zdravstvenih razlogov, ima pravice po tem zakonu in splošnih predpisih. V prvi alineji prvega odstavka 94. člena ZObr je določeno, da lahko ministrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona.

6. Po prvem odstavku 99.a člena ZObr minister imenuje petčlansko zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost pripadnikov stalne sestave za opravljanje vojaške službe. Če zdravstvena komisija oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe oziroma, da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, skladno s četrtim odstavkom 99.a člena ZObr zadevo odstopi pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

7. Tožnik je bil zaposlen na formacijski dolžnosti vojak specialist vezist za določen čas od 30. 8. 2011 do 29. 8. 2021. Zdravstvena komisija, ustanovljena v skladu z 99.a členom ZObr, je dne 3. 4. 2019 ocenila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje vojaške službe. Toženka je zadevo odstopila pristojni enoti ZPIZ in tožniku dne 23. 7. 2020 izdala sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji tretjega odstavka 88. člena ZObr. Tožnik je zoper sklep vložil ugovor, ki je bil zavrnjen z odločbo toženke dne 4. 9. 2020. 8. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker bi morala toženka upoštevati odločitev pristojne enote ZPIZ in tožniku zagotoviti pravico do premestitve v skladu z odločitvijo tega organa. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi VIII Ips 70/2017 z dne 25. 10. 2017 že zavzelo stališče, da predhodni postopek pri ZPIZ ni predpostavka za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Navedeno pomeni, da odločba ZPIZ z dne 28. 7. 2020 o priznanju pravice do premestitve na podlagi razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 7. 2020 dalje, ki je postala dokončna in izvršljiva 14. 8. 2020, ne predstavlja podlage za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, o katerem govori določba šestega odstavka 88. člena ZObr. Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo. Tudi iz 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 8. 2011 izhaja, da lahko delodajalec to pogodbo enostransko odpove v primeru, če delavec preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena ZObr. Zakon ne predvideva, da bi se moral preko ZPIZ izvesti postopek odpovedi na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr. Za oceno zdravstvene sposobnosti je pristojna komisija iz 99.a člena ZObr, katere ocena je na podlagi drugega odstavka tega člena celo podlaga za prerazporeditev delavca, kar je sicer v splošnih invalidskih postopkih pridržano odločanju ZPIZ. Toženka se je tako morala zanesti na njeno zdravstveno oceno ob podaji odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Ker tožnik v sporu ni uspel, je pritožbeno sodišče na pritožbo toženke poseglo tudi v odločitev o stroških postopka, ki jih tožnik krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP, drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka krije svoje stroške postopka, ker kot delodajalec v tovrstnih sporih krije svoje stroške ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji).