22. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 519/2004 z dne 10. 11. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 324/91 z dne 12. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek pritožnika za plačilo višje zavarovalnine zaradi uničenega avtomobila in mu naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Višje sodišče je njegovi pritožbi ugodilo le v delu, ki se nanaša na pravdne stroške, v preostalem pa jo je zavrnilo. Sodišči sta kot podlago za svojo odločitev upoštevali mnenje izvedenca o vrednosti avtomobila in ne listin, ki jih je predlagal pritožnik.

V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14. in 22. člena Ustave. Zatrjuje, da je bila tožena stranka v pravdnem postopku izrazito favorizirana. To, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo z izvedencem ugotovljeno vrednost avtomobila, naj bi pritožnika postavilo v podrejen položaj nasproti toženi stranki.

B.

Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. S tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker Ustava v 2. členu neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnik utemeljuje z navedbo, da je bil v primerjavi s toženo stranko neenakopravno obravnavan zato, ker je sodišče sledilo mnenju izvedenca. Zgolj s tem pa te kršitve ni mogoče utemeljiti.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić