Jedro

Ker zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilne naloge II U 429/2012-22 (za tožbo), II U 429/2012-23 (za pritožbo) in II U 429/2012-24 (za revizijo), vsi z dne 20. 3. 2013. 2. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da tožnikova vloga z naslovom „Preizkus sklepa“, poslana Upravnemu sodišču v Ljubljani dne 16. 10. 2012, po vsebini predstavlja tožbo v upravnem sporu, zato je bila sodna taksa zanjo pravilno odmerjena na podlagi prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi s tarifno številko 6111 taksne tarife ZST-1. Ker mora stranka sodno takso za pritožbo in revizijo plačati tudi, če je pravno sredstvo zaradi nedopustnosti zavrženo, sta bili tudi sodni taksi za pritožbo in revizijo pravilno odmerjeni (prvi odstavek 5. člena ZST- 1 v zvezi s tarifnima številkama 6121 in 6131 takse tarife ZST-1). Ker je sodišče o tožbi zoper odločitev župana o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma dolžno odločiti v zakonsko predpisanem roku, je taksna obveznost v obravnavni zadevi nastala šele z vročitvijo sodnih odločb tožniku (6. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).

3. Tožnik vlaga pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil na plačilo sodne takse za tožbo opozorjen šele s plačilnim nalogom štiri mesece po vročitvi sodbe, ki jo je prejel 15. 11. 2012. Glede na prvi odstavek 34. člena ZST-1 pa bi ga moralo sodišče na dejstvo, da taksa ni bila plačana, opozoriti že ob vložitvi „tožbe“. Ob tem navaja, da je imela njegova vloga za začetek postopka v tem upravnem sporu naslov „Preizkus sklepa“, vložena pa je bila v skladu s 47. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS). Zato ne gre za tožbo, kot jo je preimenovala tožena stranka sama in kot jo je napačno opredelilo sodišče prve stopnje. V 47. členu ZSL in 5. točki Statuta občine Mežica se uporablja izraz „preizkus odločitve župana“. Tožnik tudi ni tožil občine, kot je to napačno navedeno v odgovoru na preizkus sklepa. Glede nastanka taksne obveznosti je bila napačno uporabljena 6. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki ureja taksno obveznost v kazenskem postopku. Če pa je odločitev glede nastanka taksne obveznosti pravilna, je nedopustno, da je plačilni nalog prejel po štirih mesecih od vročitve sodbe oziroma po treh mesecih od vložitve revizije. Bil je torej zaveden, da mora tudi za „preizkus sklepa“ plačati sodno takso, saj bi mu sicer sodišče moralo v 15 dneh posredovati plačilni nalog (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Vrhovemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih plačilnih nalogov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v tem upravnem sporu vložil ugovor zoper tri plačilne naloge, in sicer za plačilo sodne takse za tožbo, pritožbo in revizijo, vsi z dne 20. 3. 2013, ki so bili tožniku vročeni dne 22. 3. 2013 .

Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper vse tri plačilne naloge pravilna in zakonita.

6.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik dne 16. 10. 2012 po pošti sodišču prve stopnje poslal vlogo, naslovljeno „Preizkus sklepa“, v kateri je nasprotoval sklepu župana Občine Mežica, št. 042-2/2012-3 z dne 12. 10. 2012, s katerim je bila zavržena njegova pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu, vloženo na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZLS. Citirani člen ZLS določa, da lahko pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine (prvi stavek prvega odstavka 47. člena). Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet (drugi odstavek 47. člena ZLS). Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh (tretji odstavek 47. člena).

8. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 26. členu določa, da se upravni spor začne s tožbo ali drugim pravnim sredstvom, če tako določa zakon. Tožnikova vloga „preizkus sklepa“ vsebuje vse sestavine tožbe po prvem odstavku 30. člena ZUS-1, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu s svojo dosedanjo sodno prakso (npr. II U 97/2012, II U 293/2010 ) in prakso Vrhovnega sodišča (npr. I Up 62/2004, I Up 1158/2005, I Up 377/2006) pravilno obravnavalo kot tožbo in tožniku sodno takso zanjo (v višini 148,00 EUR) pravilno odmerilo na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 (s tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače) v zvezi s tarifno številko 6111 taksne tarife ZST-1. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da citirana številka taksne tarife enotno določa sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje „na splošno“, torej za vse vloge, s katerimi se začne postopek upravnega spora pred sodiščem prve stopnje (26. člen ZUS-1). Tožnikov pritožbeni ugovor tako ni utemeljen.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno odmerilo tudi sodno takso za pritožbo (tarifna številka 6121) in revizijo (tarifna številka 6131). Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje s sodbo II U 429/2012 z dne 7. 11. 2012 tožnikovo tožbo zavrnilo. Zoper to sodbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Upravno sodišče RS s sklepom II U 429/2012 z dne 5. 12. 2012 kot nedovoljeno zavrglo. S sklepom X Ips 6/2013 z dne 13. 2. 2013 pa je Vrhovno sodišče zavrglo tudi revizijo, ki jo je tožnik sam vložil zoper citirano sodbo, saj ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je stranka sodno takso za pravno sredstvo (pritožbo, revizijo) dolžna plačati tudi, če je to zavrženo kot nedopustno.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na dejstvo, da so bili vsi trije plačilni nalogi tožniku vročeni „šele“ po vročitvi revizije, in ugovori, ki se nanašajo na opozorilo plačila sodne takse po 34. členu ZST-1. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena zoper odločitev župana o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Zakon v tretjem odstavku 47. člena ZLS določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni). Glede na določbo 6. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 (ki pomeni izjemo od splošnega pravila o nastanku taksne obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, in določa, da taksna obveznost za postopek v upravnem sporu v zadevah, v katerih mora sodišče odločiti v zakonsko določenem roku, in za postopek v upravnem sporu v stvareh socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki), je sodišče prve stopnje tožniku plačilne naloge za plačilo sodne takse za tožbo, pritožbo in revizijo v tem upravnem sporu pravilno vročilo šele po vročitvi vseh treh sodnih odločb, torej po nastanku taksne obveznosti. Tožnik se v pritožbi napačno sklicuje na določbo 6. točke petega odstavka ZST-1, ki je veljal pred spremembo ZST-1A (Ur. l. RS 97-5020/1010), ki velja od 1. 1. 2011, s katerim je bilo besedilo navedene točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 spremenjeno tako, kot je citirano zgoraj. Razlog za takšno spremembo je bil naveden v obrazložitvi predloga sprememb ZST-1, in sicer, da je v postopkih, kjer so (običajno zelo kratki) roki za izdajo sodnih odločb zakonsko predpisani, težko izpeljati postopek v njihovem okviru, če je treba izvesti še vsa opravila v zvezi s plačilom sodne takse (glej Poročevalec DZ RS z dne 5. 11. 2010, str. 30).

11.

Glede na navedeno je bila po presoji Vrhovnega sodišča tožniku sodna taksa za tožbo, pritožbo in revizijo pravilno odmerjena in je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper vse tri plačilne naloge pravilno zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. 12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.