Jedro

Tožnica nepopolne vloge, ki jo je na sodišče prve stopnje vložila dne 23. 12. 2014, ni popravila oziroma dopolnila v roku 15 dni, kot ji je je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge z dne 29. 12. 2014 naložilo sodišče prve stopnje, zato je njeno vlogo pravilno zavrglo (108. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo vložnice z dne 23. 12. 2014, ker ta v 15 dnevnem roku od dneva prejema odločba o brezplačni pravni pomoči ni ravnala kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 29. 12. 2014, saj sodišču ni posredovala popravljene in dopolnjene vloge.

2. Pritožuje se pooblaščenec vložnice. V pritožbi navaja, da je odločbo o brezplačni pravni pomoči za namen dopolnitve nepopolne vloge prejela 11. 2. 2015 in se dne 20. 2. 2014 zglasila pri svojem določenem pooblaščencu, ki je sprejel del dokumentacije, ki se nanaša na predmetno zadevo, za del dokumentacije pa vpogledal v spis Centra za socialno delo A. ter podal prošnjo za vpogled v spis pred sodiščem prve stopnje. Brez teh podatkov zahtevane dopolnitve vloge ni bilo mogoče izvesti. Dovoljenje za vpogled v sodni spis je pooblaščenec pritožnice prejel šele dne 14. 4. 2015. Pritožnica je prava neuka stranka, ki ni jasno razumela niti sklepa za popravo oz. dopolnitev svoje vloge, še manj obrazložitev, kjer je sodišče v svojem zadnjem odstavku zapisalo posledico prepozno vložene zahtevane dopolnitve. Sklepa ob sestanku s pooblaščencem ni dostavila, niti ga o tem obvestila, tako da mu 15 dnevni prekluzivni rok za ustrezno dopolnitev tožbe ni bil znan. Šele s prejemom izpodbijanega sklepa in po preučitvi obrazložitve je pooblaščenec opazil, da je bil pri tožnici na nekakšen neobičajen in zamegljen način dejansko postavljen prekluzivni rok, ki ga je pritožnica, zaradi absolutne nevednosti in laične presoje, zamudila. Gre za zelo neobičajno oz. za megleno postavljen prekluzivni rok. Sodišče bi moralo pooblaščenca kot pravnega strokovnjaka posebej pozvati oz. opomniti na rok, ki je bil v konkretnem primeru določen pri tožnici v sklepu na dopolnitev njene vloge in ker tega ni storilo, je s tem kršilo določbe pravdnega postopka in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Pritožnici pa je bilo tudi onemogočeno enakovredno pravno varstvo ter so ji bile tako kršene osnovne človekove pravice oz. svoboščine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti do v pritožbi navedenih kršitev pravil postopka.

5. Iz dejanskega stanja, kakor izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče štelo vlogo vložnice, ki jo je prejelo dne 23. 12. 2014 kot nepopolno in je zato dne 29. 12. 2014 izdalo sklep o popravi in dopolnitvi vloge. V točki I je v petih alinejah navedlo kako in v kakšnem obsegu je dolžna tožnica vlogo popraviti, nato jo je v II. točki izreka opozorilo, da v kolikor v odrejenem roku 15 dni od prejema sklepa ne bo prejelo popravljene vloge ali dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bo vlogo zavrglo in v III. točki izreka poučilo, da v primeru, da bo vložnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se rok za popravo vloge iz I. točke izreka šteje od dneva, ko bo odločba oz. sklep o brezplačni pravni pomoči vročen vložnici.

6. Že iz samega izreka sklepa z dne 29. 12. 2014 je torej jasno razvidno, kaj mora tožnica narediti, kako in v kakšnem roku mora vlogo popraviti in dopolniti in jo tudi opozorilo na posledice, v kolikor vložnica popravljene vloge v odrejenem roku ne bo dostavila sodišču. Sočasno jo je poučilo, da lahko vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in jasno navedlo, da se v tem primeru rok za odpravo vloge iz I. točke izreka tega sklepa šteje od dneva, ko bo odločba oz. sklep o brezplačni pravni pomoči vročen vložnici. Po mnenju pritožbenega sodišča gre za zelo jasno in določno napisan sklep, kaj mora vložnica narediti in kakšne so pravne posledice v primeru, da se ne ravna po sklepu. Ni mogoče tako slediti pritožbenim navedbam, da je sklep nerazumljiv, da je šele v obrazložitvi navedeno, kakšne so posledice prepozno vložene zahtevane dopolnitve, da gre za zelo neobičajno postavljen zamegljen prekluzivni rok ipd..

7. Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče pooblaščenca še posebej pozivati in opominjati na rok, ki je bil določen vložnici v sklepu na dopolnitev njene vloge, saj takšne obveze ne v materialnem ne v procesnem pravu prvostopenjsko sodišče nima.

8. Odvetnik je sam v pritožbi navedel, da se je pritožnica pri njem zglasila 20. 2. 2014, torej deveti dan po tem, ko ji je bila vročena odločba o BPP in je bilo tako še dovolj časa, za dopolnitev vloge ali za zaprosilo za podaljšanje 15 dnevnega naloženega roka.

9. Sodišče prve stopnje je imelo v petem odstavku 108. člena ZPP zadostno materialno pravno podlago za zavrženje vloge tožnice, torej za izdajo izpodbijanega sklepa, ob spredaj navedenem dejanskem stanju.

10. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam v smeri, da pritožnici ni bilo omogočeno enakovredno pravno varstvo in da so ji bile s tem kršene osnovne človekove pravice oz. svoboščine, ker je o njenih pravicah odločala ena odgovorna oseba samovoljno in arbitrarno. Zoper odločitev upravnih organov v predsodnih postopkih imajo zavarovanci in občani možnost sodnega varstva, kakor ga je imela tudi tožnica. Zaradi njenega slabega socialnega stanja ji je bila celo odobrena brezplačna pravna pomoč za kvalificirano zastopanje pred sodiščem, vendar tudi za takšne primere, ko je postavljen odvetnik na podlagi BPP, veljajo za stranke enake pravice in enako pravno varstvo ter enak postopek. Tudi ne drži pritožbena navedba, da je o tožničini zadevi odločala zgolj ena oseba, saj je bila odločitev CSD podvržena pritožbeni obravnavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako ne drži navedba, da gre v danem primeru za takšno socialno pravico, kjer ni mogoče pravic več ponovno uveljavljati, saj je bilo v predsodnem postopku odločeno o pravici vlagateljice do denarne socialne pomoči, do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Gre torej za uveljavljanje socialnih pomoči in ne pravic iz socialnovarstvenih zavarovanj.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo vložnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.