Jedro

Upravni organ je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj tožnik ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.

Tožnik ni predložil dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, za katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.

Organ je mogel tožnikovo prošnjo obravnavati kot prošnjo za dodelitev redne BPP, čeprav je tožnik prosil za nujno BPP, saj iz vložene prošnje ne izhaja, da bi postopek odločanja o tej povzročil, da bi prosilec zaradi tega zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne in izjemne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem za vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Domžale št. 210-78/2011/12471 z dne 20. 10. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 210-81/2009/6 (132-14) z dne 1. 3. 2012. Organ za BPP v obrazložitvi odločbe navaja, da je glede na navedbe tožnika v prošnji v skladu z 49. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ugotavljal, ali obstajajo ovire za nadaljevanje postopka, vendar teh ni ugotovil. Organ dalje navaja, da je ne glede na to, da je tožnik prosil za dodelitev nujne BPP, in ker ga določbe 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v tem ne omejujejo, razpolagal pa je s podatki o finančnem stanju prosilca, ugotavljal, ali tožnik za dodelitev BPP izpolnjuje finančni pogoj, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ugotovil je, da je tožnik v obdobju od januarja do marca 2012 imel prejemke iz naslova pokojnine v višini 823,83 EUR mesečno. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP je prosilec glede na finančni položaj upravičen do BPP, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) znaša 260,00 EUR. Glede na navedeno dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR. Tožnik z mesečnim dohodkom (lastnim dohodkom), pokojnino v znesku 823,83 EUR – pokojnina šteje v lastni dohodek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre v zvezi s 40. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), tožnik pa glede na 23. člen ZBPP šteje za samsko osebo - tako presega znesek, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP, to je 520,00 EUR. Administrativne in sodne prepovedi pa se pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP v zvezi z določbami ZSVarPre ne upoštevajo. Organ še navaja, da je tožnik sicer prosil za dodelitev izjemne BPP. Vendar pa ni izkazal, da se je zaradi zdravstvenih razlogov ali izrednih finančnih obveznosti oziroma drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti, ter tako ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz 22. člena ZBPP za dodelitev izjemne BPP. Glede na to je organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. Tožnik na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) prosi za začasnega zastopnika - odvetnika, ki bo strokovno popravil to laično tožbo in tožnika zastopal v tem postopku ter po potrebi tudi pred Vrhovnim sodiščem in Ustavnim sodiščem. Za začasnega zastopnika bi želel odvetnika A.A. Navaja, da je iz listin, ki jih je predložil v drugih postopkih pri tem sodišču, splošno znano, da je procesno in finančno nesposoben oziroma da že od leta 1995 dalje ni sposoben nastopati pred sodišči in drugimi organi. Prav tako je znano, da je bil v letu 2008 uveden postopek za odvzem njegove opravilne sposobnosti, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi N 53/2011. V tem postopku je sodišče 21. 3. 2012 prejelo sodno izvedeniški psihiatrični izvid B.B. z dne 20. 3. 2012, ki potrjuje dosedanje sodno izvedeniške psihiatrične izvide, po katerih tožnik ni sposoben nastopati pred sodišči in drugimi organi. Po navedenem in drugih sodno izvedeniških psihiatričnih mnenjih je izpodbijana odločba nezakonita in celo nična, zato sodišču predlaga, da jo odpravi ter zadevo vrne drugemu organu za BPP v ponovni postopek. Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za nujno BPP za vložitev tožbe v predmetnem upravnem sporu.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da ni sledilo tožnikovi prošnji za postavitev začasnega zastopnika. Začasnega zastopnika postavi stranki sodišče, kadar bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal, tako da bi zaradi tega lahko nastale škodljive posledice za stranke v postopku (prvi in šesti odstavek 82. člena ZPP). Zakoniti zastopnik pa zastopa stranko, ki nima pravdne sposobnosti (prvi odstavek 78. člena ZPP). Tožnik pa pravdno sposobnost ima, saj mu poslovna sposobnost ni odvzeta. Postopek za odvzem je sicer v teku, kot tudi sam navaja, vendar ni pravnomočno končan (vpisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 53/2011). Zato tožnik ne more zatrjevati, da je pravdno nesposoben, in se ob tem tudi ne more sklicevati na sodno izvedeniški izvid in mnenje z dne 20. 3. 2012, ki sta podana zaradi postopka za odvzem poslovne sposobnosti in bosta predmet obravnave v navedenem postopku. Sodno izvedeniški izvid in mnenje tako ne moreta potrjevati, kakor zatrjuje tožnik, da ni pravdno sposoben.

Glede na povedano tudi organ za BPP ni imel podlage za ugotovitev, da tožnik ni procesno nesposobna stranka, ki bi morala biti v predmetnem postopku za dodelitev BPP zastopana po zakonitem zastopniku (prvi odstavek 47. člena ZUP). Zato tožnik ne more z uspehom zatrjevati, da je izpodbijana odločba nezakonita oziroma nična, ker ne upošteva navedenih sodno izvedeniškega izvida in mnenja ter takih izvidov in mnenj, ki naj bi jih tožnik predložil temu organu v drugih postopkih.

Ker z drugimi navedbami v tožbi tožnik ne obrazloži, zakaj toži, je sodišče opravilo uradni preizkus izpodbijane odločbe glede pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava.

Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). V kakšnem primeru je glede na finančni položaj prosilec upravičen do dodelitve BPP, ker se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, določa ZBPP v drugem odstavku 13. člena: če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 260,00 EUR (prvi odstavek 8. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIU12), 2-kratnik torej 520,00 EUR.

Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo tam navedene določbe Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Ker pa se določbe ZSV uporabljajo (le) do začetka uporabe ZSVarPre (drugi odstavek 78. člena tega zakona), ZSVarPre pa se začne uporabljati 1. januarja 2012 (82. člen tega zakona), so tako v obravnavanem primeru za ugotavljanje lastnega dohodka tožnika oziroma njegove družine relevantne ustrezne določbe ZSVarPre (njihova smiselna uporaba).

Organ za BPP je na podlagi določb 23. člena ZBPP štel, da je tožnik samska oseba. Kot njegov lastni dohodek pa je upošteval njegovo pokojnino. Pokojnina je v skladu s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZSVarPre v zvezi s 1. točko 18. člena, prvim odstavkom 35. člena ter 8. točko 37. člena ZDoh-2 dohodek, ki se ga všteva v lastni dohodek prosilca. Ob upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika iz naslova pokojnine, kot pokojnino izkazujejo potrdila ZPIZ za mesece januar, februar in marec 2012 (kar je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre), tj. v znesku 823,83 EUR, je tako organ pravilno zaključil, da ta presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj tožnik ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa (zmanjšanje lastnega dohodka je mogoče le za v relevantnem obdobju izplačano preživnino v povprečni mesečni višini, 14. člen), organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.

Izjemna odobritev BPP je urejena v 22. členu ZBPP. BPP se po določbah navedenega člena odobri tudi, (če gre za samskega prosilca) če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je njegova prošnja utemeljena z njegovim zdravstvenim stanjem (če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje), z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo (če mu je nastala izredna finančna obveznost, za katero ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile, npr. potres, poplave itd.) ali z drugimi razlogi, na katere ne more vplivati in se je zaradi tega znašel v položaju materialne ogroženosti. Organ za BPP je presodil, da navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje, ker ni predložil ne dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, na katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti. Sodišče se s presojo organa za BPP strinja; kot izhaja iz spisne dokumentacije upravnega spisa, tožnik ni niti zatrjeval konkretnih okoliščin, ki so po 22. členu ZBPP lahko podlaga za priznanje izjemne BPP, niti ni predložil nobenih dokazil za izkazovanje takih okoliščin.

Po presoji sodišča pa je organ tudi mogel tožnikovo prošnjo obravnavati kot prošnjo za dodelitev redne BPP, čeprav je tožnik prosil za nujno BPP. Prosilec, ki prosi za nujno BPP, mora po drugem odstavku 36. člena ZBPP z listinami dokazati nastop okoliščin po določbi prvega odstavka tega člena, tj. da bi zaradi odločanja o prošnji za BPP zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje; tožnik pa v prošnji teh okoliščin ni navedel, niti izkazal. Če pa iz vložene prošnje ne izhaja, da bi postopek odločanja o tej povzročil, da bi prosilec zaradi tega zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, ni razloga za odobritev nujne BPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP). Taka razlaga določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je utemeljena tudi glede na nadaljnji določbi tega člena - po določbi tretjega odstavka mora prosilec najkasneje v 8 dneh po odobritvi izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po zakonu izkazati, po določbi četrtega odstavka pa ima odobritev nujne BPP, za katero se izkaže, da ni bila utemeljena, za posledico uporabo določb o neupravičeno prejeti BPP – in v povezavi z namenom ZBPP, ki je v tem, da se BPP dodeli zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva upravičencem, ki jih določa ta zakon, in pod pogoji, ki jih določa ta zakon (II. in III. poglavje).

Po povedanem je organ za BPP utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP. Ker je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče zaključno še ugotavlja, da je organ za BPP tega sodišča z odločbo št. Bpp 86/2012 z dne 16. 5. 2012 zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.