Jedro

Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženec dolžan za obdobje od 1.10.1998 do 16.3.1999 plačati za takrat mladoletno tožnico na roke njene matere poleg preživnine, ki je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote na Jesenicah, opr. št. P 51/91 z dne 29.3.1991, in ki po uskladitvi preživnin po obvestilu CSD Jesenice znaša 8.389,10 SIT mesečno, še dodatno preživnino v znesku 5.004,90 SIT, skupaj 13.394,00 SIT mesečno, s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, tožencu pa naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice v znesku 70.597,00 SIT. Proti gornji sodbi se pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da je hčerka končala šolo in je zaposlena kot gostinka. Na obravnavi hčerka ni bila prisotna, njegove pripombe o tem pa sodišče ni upoštevalo, zato vztraja pri ponovitvi naroka in obvezni udeležbi hčerke. Opozarja, da je preživnina na podlagi zaslužka določena s sodbo P 51/91 z dne 29.3.1991. Sodišče ni upoštevalo višjega dohodka tožnice in njene pooblaščenke in kot premoženje avto Fiat Uno, telefon in mobilni telefon. V obdobju šolanja je hčerka prejela otroške doklade, štipendijo in njegovo preživnino. S tem, ko je odpadla preživnina za starejšo hčerko, je odpadla tako njemu kot materi tožnice in ne vidi nobene razlike, da bi sedaj slabše živela. Tožnici je poleg preživnine pomagal dodatno pri šolskih potrebščinah, za urejanje dokumentov, kot je potni list, za zobarja, oblačila, dopust in žepnino. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da ima sam stroške 50.000,00 SIT za stanovanje, elektriko, komunalne storitve. Meni, da je z denarjem, ki mu ostane, ogrožen njegov socialni položaj zaposlene in starejše osebe. Pritožba ni utemeljena. Kot je razbrati iz pritožbenih navedb, toženec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa le ponavlja svoje trditve in ugovore, kot jih je že podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, nanje pa je to sodišče že pravilno odgovorilo. Tožencu je dosodilo za obdobje, ki se pokriva z vložitvijo tožbe do polnoletnosti tožnice, plačilo zvišane preživnine skupaj v znesku 13.394,00 SIT, kar je za 5.004,90 SIT več, kot je bil toženec obvezan plačevati doslej na podlagi sodbe in obvestil CSD Jesenice, medtem ko je višji znesek do zahtevanih 20.000,00 SIT mesečno zavrnilo. Glede na določbo 5. odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je moralo prvostopno sodišče najprej presoditi, ali so se po zadnji določitvi preživnine s sodbo iz leta 1991 okoliščine na strani tožnice tako spremenile, da opravičujejo zvišanje preživnine. Ker je bila ob zadnji določitvi preživnine tožnica stara 9 let, ob vložitvi tožbe pa 17, o tem ne more biti dvoma, saj so se že njene potrebe odločilno zvišale. Prvostopno sodišče pa je poleg te okoliščine nanizalo tudi druge, namreč toženčevo sedaj redno zaposlitev ter prenehanje preživninske obveznosti glede starejše hčerke, kar seveda pomeni ugodnejšo premoženjsko stanje tako na strani toženca, kot tudi matere sedaj že polnoletne tožnice. V skladu s predloženo listinsko dokumentacijo ter na podlagi izpovedi pravdnih strank so bile v postopku na prvi stopnji natančno ter prepričljivo razjasnjene tako premoženjske razmere staršev tožnice, kot tudi njene preživninske potrebe. Upoštevano je vse, na kar se toženec sklicuje v pritožbi, tako višina dohodkov toženca in matere tožnice ter njune premoženjske in stanovanjske razmere, prav tako višina otroškega dodatka in štipendije, do česar je bila tožnica v času šolanja upravičena. Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov. Kar pa se tiče zneskov, ki naj bi jih toženec prispeval hčerki poleg preživnine je tudi pravilno pojasnjeno, da jih je šteti le kot priložnostna darila, nikakor pa jih ni mogoče vračunati oziroma odštevati od prisojene preživnine. Končno je potrebno tožencu pojasniti glede pritožbenih navedb o odsotnosti tožnice na glavni obravnavi, da so bile v postopku na prvi stopnji pravilno upoštevane določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v členih 406 do 414, ki urejajo postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. Tožnici je bilo omogočeno, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja (409. člen ZPP), in če se glavne obravnave ni želela udeležiti, niti se ni odzvala vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi (262. člen ZPP). Zato niso podani pritožbeni razlogi, ki jih smiselno uveljavlja toženec, prav tako pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kakšnega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Neutemeljeno pritožbo je treba zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).