Jedro

Verodostojna listina je (med drugim) menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve.

Po 2. odst. 41. člena ZIZ je predlogu za izvršbo potrebno priložiti verodostojno listino; v konkretnem primeru torej menico in ne fotokopijo menice.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da se jim je obseg poslovanja zmanjšal. Prizadevajo si za odpravo finačnih težav in sodišču predlagajo, da izvršbo odloži do izboljšanja finančnega stanja družbe.

Ugovor je utemeljen.

Ob odločanju o ugovoru je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je podan ugovorni razlog iz 2. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ.

Upnik je dne 25.11.1999 vložil predlog za izvršbo (redna št. 1) na podlagi verodostojne listine in sicer menice z dne 3.12.1997 in menice z dne 25.11.1998. Predlogu je priložil fotokopiji dveh menic (prilogi A1 in A3), ki pa jih ni mogoče šteti za verodostojni listini iz 23. člena ZIZ. Verodostojna listina je namreč (med drugim) menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Po 2. odst. 41. člena ZIZ pa je predlogu za izvršbo potrebno priložiti verodostojno listino; v konkretnem primeru torej menico. Ker zakon ne dopušča možnosti predložitve fotokopije verodostojne listine (menice), listini (priloga A1 in A3), na podlagi katerih je bila dovoljena izvršba, nista verodostojni listini (2. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ).

Obstoj izvršilnega naslova (ali verodostojne listine, kadar je ta podlaga predlogu za izvršbo) je formalna predpostavka za dovolitev izvršbe. Pomanjkanje te predpostavke je podano tako v primeru, da listina na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni (t.j. nikoli ni bila) izvršilni naslov ali verodostojna listina (2. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ), kot tudi v primerih, če je bil izvršilni naslov naknadno (po izdaji sklepa o izvršbi) razveljavljen, odpravljen ali spremenjen (4. in 5. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ). V 2. odst. 55. člena ZIZ je sicer navedeno, da sodišče pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. in 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Ker se ugovorna razloga iz 1. tč. (nepristojnost sodišča) in iz 4. tč. (razveljavljena, odpravljena ali spremenjena odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi) prav tako nanašata na pomanjkanje formalnih predpostavk za izvršbo (razlog iz 4. tč. celo na pomanjkanje iste formalne predpostavke kot razloga v 2. in 5. tč.), ni utemeljenega razloga, da sodišče po uradni dolžnosti ne bi pazilo tudi na ugovorna razloga iz 2. in 5. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ; očitno je v tem delu 2. odst. 55. člena ZIZ prišlo do redakcijske napake.

Zaradi razloga iz 2. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovoru ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče odpravi ugotovljeno pomanjkljivost (2. tč. 365. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).