19. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Aurore Pistotnik, Koper, ki jo zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 19. oktobra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11, 35/16 in 34/19) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 303/2017 z dne 3. 10. 2017 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. In 150/2009 z dne 22. 6. 2017 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnice, udeleženke v izvršilnem postopku, za odpravo nepravilnosti v izvršbi v zvezi z rubežem njenega vozila. Pritožnici je med drugim pojasnilo, da lahko svoje pravice uveljavlja z ugovorom tretjega. Višje sodišče je zavrnilo njeno pritožbo. Pritrdilo je zaključku sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je osebno vozilo, ki je predmet rubeža, last tretjega in ne dolžnika, na podlagi 49. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 – v nadaljevanju ZIZ) ter tretjega odstavka 39. člena in 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ne predstavlja ovire za opravo rubeža in zato v tem smislu ni mogoče govoriti o nepravilnem postopanju izvršitelja.

2.Pritožnica navaja, da je sodišče zavrnilo njen predlog za opravo nezakonitosti v izvršbi, do katerih naj bi prišlo z rubežem vozila, ki je bilo v njeni lasti in posesti. Pritožnica naj bi lastništvo izkazala z računom in prometnim dovoljenjem. Ne strinja se z odločitvijo sodišč, da je izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, pritožnica pa lahko svoje pravice uveljavlja z ugovorom tretjega. S sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Ip 127/2015 pritožnica opozarja, da je bistvo odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti, da se čimprej omogoči odprava nepravilnosti in zagotovi nadaljnji tek izvršilnega postopka. Ravnanje sodišč prve in druge stopnje, ki nista pritrdili pritožnici, da izvršba ni dopustna na stvari, ki ni last dolžnika niti ni v njegovi posesti, naj bi evidentno posegala v njeno lastninsko pravico. Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja in zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 32. členom ZIZ in 33. členom Ustave ter s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki bi bilo odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča takih vprašanj ta pobuda ne odpira, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik