Jedro

Pravnomočen res postane le izrek sodbe ali sklepa. Vendar je s pravnomočno sodbo odločeno o vsebini tožbenega zahtevka. Tako se tudi obrazložitev sodbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Kadar je izrek sodbe skop, se šele s pomočjo drugih elementov sodbe lahko ugotovi, na katero razmerje in historičen dogodek se odločitev nanaša. Slednje je pomembno za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka) in predlagatelja postopka napotilo na pravdo zaradi ugotovitve njune solastninske pravice (II. točka izreka) ter odločilo, da morata tožbo vložiti v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje in o tem predložiti potrdilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep vlagata pritožbo prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in navajata, da je bilo o spornem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2020. Sodišče prve stopnje je enkrat že prekinilo nepravdni postopek zaradi spora o predmetu delitve in velikosti deležev. Tožba v že končanem pravdnem postopku je bila vložena zaradi priznanja solastninske pravice na parc. št. 84/5. Nasprotna udeleženca sta zatrjevala pridobitev lastninske pravice na več pravnih podlagah. Po izvedenem dokaznem postopku je pravdno sodišče ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca na novo dozidala prizidek v treh etažah in je nastala nova samostojna stvar in sta lastninsko pravico na prizidku pridobila po pravilih Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Na podlagi elaborata je del zemljišča na katerem stoji prizidek in del zemljišča, potrebnega za redno rabo stavbišča (pripadajoče zemljišče), samostojna parcela. Po parcelaciji je bila ukinjena parc. št. 84/5, nastali pa sta novi parc. št. 84/14 in 84/13. Med istima pravdnima strankama je že tekel postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice na spornem zemljišču. O zahtevku je bilo že pravnomočno odločeno. Pritožnika sta pridobila lastninsko pravico na izviren način na celotnem prizidku, ki vključuje tudi jedilni kot. Ponovno odločanje o lastninski pravici na prizidku, četudi na njegovem delu, ni dovoljeno in pomeni ponovno odločanje o isti stvari. Izpodbijani sklep krši 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Trditev, da A. A. vse do izdaje sodbe v pravdnem postopku II P 000/2020 ni mogla vedeti, da sporni del prizidka ni njen, je prirejen za potrebe zatrjevanja priposestvovanja. Prav tako priposestvovanje idealnega deleža ni mogoče. A. A. in B. B. sta leta 1984 z darilno pogodbo nasprotnima udeležencema podarila južni del hiše z namenom dozidave in leta 1986 soglašala z gradnjo prizidka. Sporni del na katerem A. A. sedaj zatrjuje priposestvovanje, je znotraj prizidka, ki sta ga zgradila nasprotna udeleženca. Posest A. A. na spornem delu nepremičnine je bila ves čas nezakonita in nedobroverna. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno, sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelja sta odgovorila na pritožbo. Navajata, da sta nasprotna udeleženca postala solastnika parc. št. 84/14 v letu izgradnje 1986, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo. Vendar pa v novi pravdi predlagatelja ne bosta navajala iste dejanske tožbene podlage kot v prejšnji. Zdaj zatrjujeta priposestvovanje na delu nepremičnine s strani tretje osebe. Predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med udeleženci postopka ni sporno, da sta bila prvi in drugi nasprotni udeleženec v tej nepravdni zadevi že napotena na pravdo zaradi ugotovitve višine njunega solastnega deleže na par. št. 84/5 k. o. ... Držijo pritožbene navedbe, da je med istima pravdnima strankama že tekel postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice na spornem zemljišču parc. št. 84/14, ter je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno, da sta pritožnika pridobila lastninsko pravico na izviren način na celotnem prizidku. Vendar pa že pravnomočno rešen spor o predmetu delitve, ni istovrsten aktualnemu sporu udeležencev glede priposestvovanja in zaradi katerega je sodišče prve stopnje predlagatelja napotilo na pravdo.

6. Predmet presoje v pravnomočno končanem pravdnem postopku je bilo vprašanje pridobitve lastninske pravice nasprotnih udeležencev na takratni parc. št. 84/5. Nasprotna udeleženca (kot tožnika) sta zatrjevala pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbenega prenosa, podredno, pridobitev lastninske pravice na izviren način v smislu določb ZTLR o nastanku nove stvari pri gradnji na tujem svetu. To je bilo predmet dejanske in pravne presoje v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Predlagatelja pa sedaj zatrjujeta povsem novo dejansko in pravno podlago za pridobitve solastninske pravice na delu nove parc. št. 84/14. 7. Pravnomočen res postane le izrek sodbe ali sklepa. Vendar je s pravnomočno sodbo odločeno o vsebini tožbenega zahtevka. Tako se tudi obrazložitev sodbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Kadar je izrek sodbe skop, se šele s pomočjo drugih elementov sodbe lahko ugotovi, na katero razmerje in historičen dogodek se odločitev nanaša. Slednje je pomembno za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti.1 Spor o priposestvovanju dela nepremičnine se nanaša na drug sklop dejstev, ki pomeni nov historičen dogodek in bil predmet presoje pravnomočno končanega pravdnega postopka.

8. Ker o spornem vprašanju udeležencev glede predmeta delitve in velikosti njihovih deležev še ni bilo odločeno, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlagatelja pravilno napotilo na pravdo zaradi ugotovitve njune domnevne solastninske pravice na parc. št. 84/14 k. o. ..., za vsakega do 11/118. Da je vprašanje priposestvovanja med udeleženci sporno, pa nenazadnje izhaja že iz pritožbenih navedb nasprotnih udeležencev, ko zanikata, da bi A. A. ves čas imela sporni del nepremične v dobroverni in zakoniti posesti.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Prim. D. Wedam Lukić, komentar k 319. členu ZPP; v L. Ude, N. Betteto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 156.