Jedro

Ni dvoma, da bi bil s tem, ko je kot tolmač v postopku sodelovala oseba, ki je zaposlena v organu, ki je vodil prekrškovni postopek, lahko okrnjen videz nepristranskosti, vendar takšna praksa prekrškovnega organa ne predstavlja kršitve, da bi že zaradi tega procesno dejanje prekrškovnega organa predstavljalo nedovoljen dokaz.

Utemeljeno zagovornik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je nekritično in neobrazloženo sledilo očitku v izreku odločbe o prekršku, da je bila na tovornem vozilu vgrajena manipulacijska naprava, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, takšna naprava v postopku prekrškovnega organa ni bila najdena, sodišče prve stopnje pa se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali v tahograf znamke S. priklopljen električni vodnik, kateri ni njegov sestavni del, že sam predstavlja manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov.

Ni dvoma, da je C.M. v postopku prekrškovnega organa izjavo podal kot zastopnik pravne osebe (v smislu določbe 2. odstavka 92. člena ZP-1), glede na to, da je bil on tisti, ki je upravljal vozilo s katerim je bil storjen prekršek. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni nujno, da je ta oseba tudi odgovorna oseba pravne osebe in ne zgolj storilec prekrška zaposlen pri pravni osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi C.M. neposredni storilec prekrška oziroma voznik vozila, s katerim je bil prekršek storjen, tudi odgovorna oseba pravne osebe, ni ukvarjalo, pa bi se glede na očitano kršitev moralo,saj mora biti kršitev, ki se storilcu očita kot odgovorni osebi, v izreku odločbe opisana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo kršiteljic za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Celje, z dne 24. marca 2015. Sklenilo je še, da sta kršiteljici za izdajo sodbe dolžni plačati sodno takso, vsaka po 150,00 EUR v roku 15-ih dni po prejemu prepisa sodbe.

Zoper sodbo je zagovornik kršiteljic pravne in odgovorne osebe vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določajo prekršek in zaradi odločitve o sankcijah ter o stroških postopka o prekršku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njunima pritožbama ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in odločbo o prekršku z dne 24. marca 2015 v celoti razveljavi, kršiteljicama pa povrne stroške tega postopka iz proračuna.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je očitek zagovornika, ko prekrškovnemu organu očita, da je v prekrškovnem postopku kot tolmač sodeloval A.S., ki je bil v tistem času zaposlen kot preiskovalec na FURS. Ni sicer dvoma, da bi bil s tem, ko je kot tolmač v postopku sodelovala oseba, ki je zaposlena v organu, ki je vodil prekrškovni postopek, lahko okrnjen videz nepristranskosti, vendar takšna praksa prekrškovnega organa ne predstavlja kršitve, da bi že zaradi tega procesno dejanje prekrškovnega organa predstavljalo nedovoljen dokaz (tudi v povezavi z določbami členov 37, 192 in 198 Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP), takšen dokaz pa tudi ni brez dokazne vrednosti. Kršitelj namreč ob zaslišanju postavitvi tega tolmača ni nasprotoval oziroma ni zahteval njegove izločitve, prav tako zagovornik ne trdi, da je katerikoli del izjav kršitelja (ko je dal izjavo kot zastopnik pravne osebe ali ko je dal izjavo kot storilec prekrška) zapisan napačno oziroma da ne ustreza temu, kar je izjavil. Ne strinja se pritožbeno sodišče s stališčem kršiteljic, da je določba prvega odstavka 40. člena ZDCOPMD- UPB5, ki določa prekršek, ki se jima očita, v nasprotju z Ustavo in da je zato prekrškovni organ in ne sodišče ne bi smela uporabiti. Meni namreč, da je zapisana določba jasna tudi ob primerjanju z vsebino osmega odstavka 15. člena Uredbe 3821/85/EGS (v nadaljevanju: Uredba) in se zato ni moč strinjati z zagovornikom, da po njegovem mnenju nejasno zakonsko besedilo omogoča arbitrarno sankcioniranje za prekršek(1).

Utemeljeno pa opozarja zagovornik obeh pritožnic na napačen pravni pouk glede dovoljenosti pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Ta je namreč na podlagi drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju:ZP-1) ob sprejeti odločitvi kot v obravnavanem primeru dovoljena iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena ZP-1), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. Glede na to, da sta bili pravni osebi in odgovorni osebi izrečeni globi, ki sta višji od najnižje predpisane za prekršek, je pritožba zoper sodbo dovoljena. Kljub temu pritožnici nista utrpeli nikakršnih posledic, saj je njun zagovornik pritožbo vložil in jo je pritožbeno sodišče kot pravočasno tudi obravnavalo.

Utemeljeno zagovornik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je nekritično in neobrazloženo sledilo očitku v izreku odločbe o prekršku, da je bila na tovornem vozilu vgrajena manipulacijska naprava, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, takšna naprava v postopku prekrškovnega organa ni bila najdena, sodišče prve stopnje pa se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali v tahograf znamke S. priklopljen električni vodnik, kateri ni njegov sestavni del, že sam predstavlja manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Zgolj s prepisom določbe 8. odst. 15. člena Uredbe Sveta EGS 3821/85 o tahografu in priloge 1 k navedeni Uredbi (tč. 4 obrazložitve izpodbijane sodbe) zahtevi iz 139. člena ZP-1 o obrazložitvi sodbe ni zadoščeno. Ob tem je treba še omeniti, da za morebiten poskus po 10. členu ZP-1 storilec ni odgovoren. Še posebej, ker iz zapisnika o kontroli, ki ga je izdala družba A. d.o.o. ni razvidno, da bi bile ob kontroli na zapisovalni opremi zabeležene kakšne napake, pa tudi, na kar opozarja tudi zagovornik, na zaradi tega nasprotujoče si ugotovitve o kontroli. Ne nazadnje je bil voznik na podlagi podatkov iste zapisovalne opreme kaznovan zaradi tega, ker ni imel predpisanega dnevnega počitka (glej zapisnik o prekršku FURS - Finančnega urada Koper z dne 23.3.2015). Do teh ugotovitev se sodišče prve stopnje, kot očita zagovornik kršiteljic, ni opredelilo, kot se tudi ni opredelilo, ali so ugotovljeni posegi dovolj za zaključek, da je z njimi možno ponarejati, zatajiti ali uničevati podatke na zapisovalni opremi tahografa, torej, nedvoumno ugotovitev, da predstavlja priklopljen električni vodnik manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje omenjenih prepovedanih posegov.

Zmotno je tudi stališče sodišča glede navedb obrambe, ki se sklicuje na ugotovitve servisa S.S. d.o.o., češ da te niso merodajne, ker da omenjeni servis ni med pooblaščenimi delavnicami za odobritev tipa tahografa ter da iz listine ni razvidno, kdo je opravil pregled ter da je zato ni mogoče preveriti. Ugotovitve servisa S.K. o pregledu instalacije tahografa (češ, da pri pregledu niso odkrili napak ter da ima vgrajeno sledenje povezano s tahografom z dodatno instalacijo),je treba šteti kot navedbe zagovornika, ki je uporabil pomoč zunanjega strokovnjaka, kar pa ne pomeni, da se sodišču do teh navedb ni treba argumentirano opredeliti, saj bi lahko bile pomembne za pravilno odločitev sodišča. Sicer pa bi podatke o tem, kdo konkretno je opravil pregled lahko pridobilo bodisi sodišče samo, bodisi le-te zahtevalo od pritožnika ter se nato o navedbah prepričalo tudi z morebitnim zaslišanjem te osebe, kot pravilno opozarja zagovornik na 5. in 6. strani pritožbe.

Utemeljen je tudi očitek zagovornika,glede C.M. pripisanega statusa odgovorne osebe. Ni dvoma, da je C.M. v postopku prekrškovnega organa izjavo podal kot zastopnik pravne osebe (v smislu določbe 2. odstavka 92. člena ZP-1), glede na to, da je bil on tisti, ki je upravljal vozilo s katerim je bil storjen prekršek. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni nujno, da je ta oseba tudi odgovorna oseba pravne osebe in ne zgolj storilec prekrška zaposlen pri pravni osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi C.M. neposredni storilec prekrška oziroma voznik vozila, s katerim je bil prekršek storjen, tudi odgovorna oseba pravne osebe, ni ukvarjalo, pa bi se glede na očitano kršitev moralo, saj mora biti kršitev, ki se storilcu očita kot odgovorni osebi, v izreku odločbe opisana. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je C.M. odgovoren za očitani prekršek kot odgovorna oseba pravne osebe, prezgoden.

Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima, s čimer je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Sodišče prve stopnje bo tako moralo ugotovljene nepravilnosti odpraviti in dokazno oceno sprejeti na podlagi ponovnega tehtanja vseh dokazov (133. člen ZP-1),se opredeliti do utemeljenih pritožbenih navedb zagovornika kršiteljic in o zadevi ponovno odločiti (5. odst. 163. čl. ZP-1).

op. št. 1: 8. odstavek 15. člena Uredbe 3821/85/EGS določa: „Podatke, ki so zapisani na tahografskem vložku, shranjeni v tahografu ali na vozniški kartici, ali tahografske izpise, opredeljene v Prilogi I(B), je prepovedano ponarejati, zatajiti ali uničiti. Isto velja za vsako zlorabo tahografa, tahografskega vložka ali vozniške kartice, ki bi lahko imela za posledico ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov in/ali izpisanih informacij. Na vozilu ne sme biti nobene naprave, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v ta namen.“ 40č. člen ZDCOPMD:“ (1) Z globo od 3.000 do 12.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z osmim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če zlorabi tahograf, tahografski vložek ali voznikovo kartico, zaradi česar lahko pride do ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov oziroma izpisanih informacij, ali če ima v vozilu napravo, ki bi se lahko uporabila za izvajanje navedenih posegov. (2) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.“