14. 12. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ptuj, na seji 14. decembra 2006

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ptuj št. 47/11-444577 z dne 10. 3. 2005, je pristojna Policijska postaja Ptuj.

Obrazložitev

A.

Policijska postaja Ptuj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po prvem in drugem odstavku 234. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

Okrajno sodišče na Ptuju se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ptuj. Ocenilo je, da gre glede na opis dejanskega stanu prekrška v obdolžilnem predlogu za sum storitve temeljnega prekrška po petem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana zgolj globa v določenem znesku brez stranske sankcije, in ne za povzročitev prometne nesreče, saj obdolženka ni ogrožala drugega udeleženca cestnega prometa, nastala je le materialna škoda na njenem vozilu, sama se je zaradi nepravilne vožnje telesno poškodovala. Po mnenju sodišča so glede na navedeno izpolnjeni pogoji za izvedbo hitrega postopka v skladu z 52. členom ZP-1.

Policijska postaja Ptuj je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem na Ptuju. V vlogi navaja, da je sodišče glede na določbo prvega odstavka 134. člena ZVCP-1 zmotno ugotovilo, da ne gre za povzročitev prometne nesreče, saj je v prvem odstavku 134. člena ZVCP-1 navedeno, da je prometna nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Policijska postaja Ptuj zato meni, da gre tudi v tem primeru za prometno nesrečo, saj je bila nesreča na javni cesti, v nesreči je bilo udeleženo eno premikajoče se vozilo, ena oseba je bila telesno poškodovana in nastala je materialna škoda. Zato je za postopek o prekršku po mnenju Policijske postaje Ptuj pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

B.

Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

Po določbah tedaj veljavnega 52. člena ZP-1 in prvega odstavka 235. člena ZVCP-1, ki se še vedno uporabljata za razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških, povzročenih pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/06 – ZP-1C), je za izvedbo postopka o prekršku po petem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ, za izvedbo postopka o prekršku po prvem in drugem odstavku 234. člena ZVCP-1 pa okrajno sodišče.

Iz predloga Policijske postaje Ptuj za odločitev v sporu glede pristojnosti je razvidno, da zavrača pristojnost za odločanje v tej zadevi, ker se ne strinja s stališčem Okrajnega sodišča na Ptuju, da gre pri dejanju, opisanem v obdolžilnem predlogu, za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo in zato za prekršek, za katerega obravnavo je na prvi stopnji pristojen prekrškovni organ. Do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje v tej zadevi je torej privedla različna razlaga pojma prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek ne postane hujši, čeprav je zaradi njega nastala prometna nesreča. Stvarna pristojnost za odločanje o tem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri ravnanju, očitanem obdolžencu, za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo ali ne.

Ustavno sodišče je že v odločbi P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05 in OdlUSXIV, 85) navedlo, da je za storitev hujšega prekrška lahko relevantno le ogrožanje oziroma poškodovanje druge osebe (ali njenega premoženja) in ne domnevnega storilca prekrška. Prav tako je Ustavno sodišče v odločbi št. P-72/05 in U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06) ugotovilo, da je tretji odstavek 134. člena ZVCP-1 v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem. Hkrati je odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da gre v obravnavani zadevi za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, saj je za temeljni prekršek (ki se v obdolžilnem predlogu očita obdolženki), s katerim je bila povzročena prometna nesreča, predpisana samo globa 10.000 tolarjev. Iz obdolžilnega predloga pa je razvidno, da je zaradi prometne nesreče nastala telesna poškodba zgolj obdolženki ter materialna škoda drugi osebi.

C.Ker obdolženki zaradi povzročitve prometne nesreče z neznatno nevarnostjo ni mogoče izreči niti stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila iz drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 (tako že v odločbi št. P-72/05 in U-I-327/05), je treba ugotoviti, da je obdolženki mogoče očitati le storitev temeljnega prekrška po petem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZVCP-1 in ji izreči zanj predpisano globo. Za odločanje o tem prekršku pa je pristojna Policijska postaja Ptuj.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj