2. 4. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Radomirja Mandiča, Ljubljana, in družbe GOMLINE, d. o. o., Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 2. aprila 2020

sklenilo:

1.Pobuda družbe GOMLINE za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 56/15, 102/15, 17/16, 50/16, 74/16, 34/17, 75/17, 44/18, 24/19 in 44/19), kolikor zemljišče parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, po namenski rabi uvršča v območje zelenih površin, se zavrže.

2.Pobuda Radomirja Mandiča za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica, kolikor zemljišče parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, po namenski rabi uvršča v območje zelenih površin, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (v nadaljevanju OPN), kolikor zemljišče parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, po namenski rabi uvršča v območje zelenih površin. Pobudnik Radomir Mandič (v nadaljevanju pobudnik) navaja, da je lastnik zemljišča parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, ki ga je kupil leta 2007 (po ceni za stavbna zemljišča), ker mu je Občina Škofljica (v nadaljevanju Občina) zagotovila, da bo z OPN namenska raba zemljišča spremenjena tako, da bo na njem mogoče zgraditi industrijski objekt. Ker pa z OPN namenska raba navedenega zemljišča ni bila spremenjena na opisani način, temveč je bilo zemljišče uvrščeno v območje zelenih površin, meni, da izpodbijani OPN neposredno učinkuje na njegov pravni položaj, zaradi česar izkazuje pravni interes za njegovo presojo. Pobudnica, gospodarska družba, pravni interes za presojo OPN utemeljuje z navedbo, da je nameravala na navedenem zemljišču, katerega namembnost naj bi se z OPN spremenila, zgraditi nov poslovni objekt, kjer bi nadaljevala in razširila svojo dejavnost.

2.Pobudnika navajata, da je osnutek OPN, ki je bil javno razgrnjen, predvideval spremembo namembnosti navedenega zemljišča in ga uvrščal med zazidljiva zemljišča. Nanj v okviru javne razgrnitve ni bilo danih pripomb ali predlogov, zato naj bi utemeljeno pričakovala, da nadaljnjih sprememb OPN v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino, ne bo. Po javni razgrnitvi osnutka je Občina predlog OPN predložila v presojo nosilcem urejanja OPN, ki naj bi k predlogu podali mnenje. Agencija za okolje (v nadaljevanju ARSO) naj bi ugotovila določena neskladja predloga OPN s smernicami oziroma s predpisi, ki se nanašajo na vprašanje poplavne ogroženosti. Da navedena neskladja ovirajo potrditev predloga OPN, naj bi pobudnika izvedela zaradi lastnega poizvedovanja, saj naj ju Občina o tem ne bi obveščala. Pri tem naj bi izvedela tudi, da je bilo zemljišče parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, izbrisano iz fonda zazidljivih zemljišč, Občina pa naj ju tudi o tem ne bi obvestila. Potrditev OPN, ki bi vključeval tudi spremembo namembnosti zemljišča pobudnika, naj bi bila mogoča, če bi se na navedenem zemljišču oziroma na širšem območju, kamor spada tudi navedeno zemljišče, izvedli določeni protipoplavni ukrepi. Pobudnika naj bi krila stroške izvedbe navedenih ukrepov. Pri izvedbi teh ukrepov pa naj Občina ne bi ustrezno sodelovala, izvedbo ukrepov naj bi celo ovirala. Občina naj bi v določenem trenutku (samovoljno) sklenila, da se navedeni postopki, ki bi lahko omogočili ponovno vključitev obravnavanega zemljišča v fond stavbnih zemljišč, končajo in sprejela izpodbijani OPN.

3.Pobudnika menita, da je Občina s svojim ravnanjem pri sprejemanju OPN kršila pravico do izjave iz 22. člena Ustave, saj je brez obvestila in možnosti njune izjave izločila zemljišče parc. št. 2428/4, k. o. Lanišče, iz fonda stavbnih zemljišč. Menita, da bi Občina morala enako kot glede pripomb in predlogov javnosti v postopku javne razgrnitve (50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt) ravnati v primeru, ko predlog za izločitev zemljišča iz fonda stavbnih zemljišč poda neodvisni strokovni organ ali nosilec urejanja prostora (prvi in tretji odstavek 51. člena ZPNačrt). Če bi Občina ravnala na opisani način, bi pobudnika lahko poskrbela za zavarovanje svojih pravic. Občina naj bi s tem, ko je po opravljeni javni razgrnitvi prostorski načrt spremenila z novimi določbami oziroma izvedbami glede urejanja prostora, ki niso bili predmet javne razgrnitve in javne obravnave, ravnala tudi v nasprotju z 51. in 52. členom ZPNačrt in posledično s 153. členom Ustave. Občina naj po prejetem mnenju nosilca urejanja prostora ne bi uskladila predloga OPN, temveč je obravnavano nepremičnino preprosto izbrisala iz fonda stavbnih zemljišč, s tem pa presegla zakonsko določena pooblastila glede sprejemanja prostorskih aktov. Pobudnika menita, da je OPN v neskladju z določbami ZPNačrt, ki na področju urejanja prostora zagotavljajo udeležbo javnosti v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov, zato pa tudi v neskladju s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Menita, da jima ta pravica zagotavlja ne le sodelovanje v okviru javne razgrnitve osnutka OPN, temveč tudi seznanitev s spremembami OPN, predlaganimi po javni razgrnitvi. Pri utemeljevanju tega očitka se pobudnika sklicujeta na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-154/04 z dne 12. 5. 2005 (Uradni list RS, št. 53/05, in OdlUS XIV, 26) in št. U-I-298/95 z dne 27. 2. 1997 (Uradni list RS, št. 15/97, in OdlUS VI, 23). Pobudnika v zaključku poudarjata, da OPN ni bil sprejet v skladu s postopkom, kot ga ureja ZPNačrt, zato pa je posledično tudi v neskladju s 153. členom Ustave. Opozarjata tudi na 6. in 7. člen Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). ZPNačrt naj ne bi omogočal, da nosilec urejanja prostora v fazi podajanja mnenja na predlog OPN (51. člen ZPNačrt) daje nove pripombe oziroma stališča, ki jih ob podajanju smernic k osnutku OPN ni dal. Pobudnika menita, da bi morala Občina v takem primeru, da bi zadostila ustavnim in zakonskim zahtevam po sodelovanju javnosti, pripombe oziroma predlagane spremembe predstaviti zainteresiranim osebam in v luči iskanja strokovnih rešitev najti ravnovesje med vsemi predstavljenimi interesi. Tega Občina ni storila, zato menita, da je opisano kršitev postopka treba sanirati z razveljavitvijo OPN in ponovno javno razgrnitvijo ter javno obravnavo sprememb OPN.

4.Občina pojasnjuje, da je postopek sprejemanja OPN potekal od leta 2008 do leta 2015. V tem času naj bi bilo sprejetih več novih predpisov oziroma so bili predpisi spremenjeni. To naj bi vplivalo na čas sprejemanja OPN kot tudi na njegovo vsebino. V tem času naj bi bile spremenjene tudi karte poplavne ogroženosti. ARSO naj v prvem mnenju glede predvidene namembnosti zemljišč, vključno s pobudnikovim, ne bi imela pripomb. Drugače pa je bilo glede predloga OPN, pripravljenega po javni razgrnitvi. ARSO naj bi za večji del zemljišča prvega pobudnika izdala negativno soglasje, z utemeljitvijo, da po veljavni karti poplavne ogroženosti pretežni del zemljišča spada med poplavno ogrožena zemljišča. Pobudnik naj bi bil z negativnim soglasjem seznanjen, saj naj bi v letu 2014, torej eno leto pred sprejetjem OPN, želel organizirati številne sestanke pri različnih organizacijah. Občina navaja, da je pobudniku pojasnila, da je na mnenje ARSO vezana. Pobudnik naj bi v skladu s predlogom Občine dal novo vlogo v postopku sprememb in dopolnitev k OPN, ki teče že od leta 2015, vloga naj bi se obravnavala. Pobudnik naj bi v letu 2018 Občini predložil novo študijo poplavne ogroženosti, ki naj bi bila ugodna za njegovo zemljišče. Študijo naj bi Občina odstopila v nadaljnje reševanje Direkciji za vode. Občina meni, da je bil v obravnavanem primeru razlog, da namenska raba zemljišča ni bila spremenjena, v zakonski oviri, ki ji je bila dolžna slediti. Meni, da nova javna razgrnitev do spremembe namembnosti zemljišča ne bi mogla privesti. Opozarja, da navedena ovira še vedno obstaja, saj ni nujno, da bo Direkcija za vode pobudnikovi vlogi ugodila.

5.Pobudnika zavračata pojasnila Občine in vztrajata pri svojih navedbah. Poudarjata, da ju Občina o negativnem soglasju ARSO ni obvestila, zakaj tega ni storila, pa v odgovoru na pobudo ni pojasnila. Vztrajata, da Občina v postopku sprejemanja OPN ni ravnala v skladu z ZPNačrt in jima kot zainteresiranima strankama ni omogočila, da (uspešno) sodelujeta v postopku. Navedbe Občine glede postopka sprememb in dopolnitev OPN zavračata kot netočne in zavajajoče.

B. – I.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Pobudnik je lastnik zemljišča parc št. 2428/4, k. o. Lanišče, ki je bilo z OPN po namenski rabi uvrščeno v območje zelenih površin. Ker taka opredelitev namenske rabe pobudnikovega zemljišča pomeni, da njegovo zemljišče ni zazidljivo, izpodbijana ureditev na njegov pravni položaj učinkuje neposredno. Zato pobudnik izkazuje pravni interes za njeno presojo. Pobudnica, katere direktor in družbenik je pobudnik, bi bila, če bi bila z izpodbijanim OPN na zemljišču pobudnika dovoljenja gradnja, (le) investitorka gradnje poslovnega objekta na tem zemljišču. Izpodbijana ureditev zato v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj ne posega neposredno. Zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijane ureditve in je treba njeno pobudo zavreči (1. točka izreka).

B. – II.

8.Odločitve o prostorskem razvoju občine, prostorskih potrebah različnih subjektov in dejavnosti, namenski rabi prostora oziroma pogojih umeščanja objektov v prostor morajo biti pripravljene po predpisanih postopkih za njihovo pripravo in sprejetje. V teh postopkih je treba uskladiti interese različnih subjektov v prostoru, razvojne potrebe z varstvenimi zahtevami, javno korist z zasebnimi interesi oziroma oblikovati pravne režime za varovanje in rabo prostora. Prostorsko načrtovanje je zahteven proces. Posamezne faze postopka za pripravo in sprejetje prostorskih aktov so bile v času priprave in sprejetja izpodbijanega OPN predpisane z ZPNačrt.

9.Po ZPNačrt je bil občinski prostorski načrt temeljni prostorski akt lokalne skupnosti. S tem aktom so se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določili cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtovale prostorske ureditve lokalnega pomena in določili pogoji umeščanja objektov v prostor. Namen postopka sprejemanja prostorskih aktov je med drugim, da se v posameznih pravno urejenih fazah zagotovi razprava o prostorskem razvoju posamezne lokalne skupnosti. Eno izmed temeljnih načel prostorskega načrtovanja je trajnostni prostorski razvoj, ki se zagotavlja prav z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru, tako da se ob upoštevanju obstoječe kakovosti naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora ter prepoznavnosti krajine dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti. V postopku prostorskega načrtovanja sodelujejo različni nosilci urejanja prostora (državni organi, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil), ki imajo vsak svoje pristojnosti in odgovornosti. Vsi ti nosilci urejanja prostora zastopajo javni interes. Cilj sodelovanja nosilcev javnega interesa je, da občina pridobi informacije o potrebah posameznih področij javnega pomena, ki jih mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju.

10.Pobudnik na eni strani trdi, da ZPNačrt ne omogoča, da nosilec urejanja prostora v fazi podajanja mnenja na predlog OPN (51. člen ZPNačrt) daje nove pripombe oziroma stališča, ki jih ob podajanju smernic oziroma v prvem mnenju k osnutku OPN ni dal. Po drugi strani pa navaja, da Občina po prejetem drugem mnenju nosilca urejanja prostora ni uskladila predloga OPN (52. člen ZPNačrt), ker je njegovo nepremičnino zgolj izbrisala iz fonda stavbnih zemljišč. Ker OPN ni bil pripravljen v skladu z 51. in 52. členom ZPNačrt, pobudnik meni, da je bilo kršeno načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja, po katerem občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v neskladju z zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave). Očitek je neutemeljen.

11.Postopek priprave občinskega prostorskega načrta se je začel s sklepom, ki ga je sprejel župan in ga objavil v uradnem glasilu ter ga poslal ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam (prvi odstavek 46. člena ZPNačrt). Občina je, med drugim tudi na podlagi splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, pripravila osnutek občinskega prostorskega načrta (47. člen ZPNačrt), ki ga je skupaj s prikazom stanja prostora poslala ministrstvu, pristojnemu za prostor. Potem ko je to ministrstvo objavilo osnutek občinskega prostorskega načrta na svetovnem spletu, je občina pozvala nosilce urejanja prostora k predložitvi t. i. prvega mnenja k načrtovanim prostorskim ureditvam iz njihove pristojnosti (drugi odstavek 47.a člena ZPNačrt). Ob upoštevanju teh mnenj je občina pripravila dopolnitev osnutka občinskega prostorskega načrta in v okviru njegove javne razgrnitve omogočila javnosti, da se je z njim seznanila, ter zagotovila njegovo javno obravnavo (48. do 50. člen ZPNačrt). Upoštevajoč stališča do pripomb in predlogov javnosti je občina pripravila predlog občinskega prostorskega načrta, ki ga je skupaj z obrazložitvijo o upoštevanju prvih mnenj nosilcev urejanja prostora poslala ministrstvu, pristojnemu za prostor. Po objavi tega gradiva na svetovnem spletu je občina pozvala nosilce urejanja prostora k predložitvi t. i. drugega mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta (51. člen ZPNačrt). Na podlagi prejetih mnenj nosilcev urejanja prostora je občina uskladila predlog občinskega prostorskega načrta in ga poslala v sprejetje občinskemu svetu (52. člen ZPNačrt).

12.Pobudnikove trditve, da nosilec urejanja prostora pri podajanju drugega mnenja v skladu z 51. členom ZPNačrt ne sme dajati novih pripomb oziroma stališč, ki jih v prvem mnenju ni dal, so neutemeljene. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZPNačrt je občina ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti iz šestega odstavka 50. člena ZPNačrt pripravila predlog OPN. V skladu s tretjim odstavkom 51. člena ZPNačrt je nato nosilce urejanja prostora pozvala, naj nanj podajo drugo mnenje. Iz drugega mnenja nosilcev urejanja prostora je moralo biti nedvoumno razvidno, ali je občina pri pripravi predloga občinskega prostorskega načrta upoštevala njihovo prvo mnenje oziroma predpise z njihovega delovnega področja. Če so nosilci urejanja prostora ugotovili, da občina njihovega prvega mnenja oziroma predpisov iz njihove pristojnosti ni upoštevala, so morali svojo ugotovitev podrobno utemeljiti in občini podati usmeritve za odpravo nepravilnosti v predlogu občinskega prostorskega načrta (četrti odstavek 51. člena ZPNačrt). Iz navedenega izhaja, da nosilec urejanja prostora tudi pri podajanju drugega mnenja (torej po javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPN) lahko, celo mora, podati pripombe, ugotovitve ipd., ki se nanašajo na vprašanje skladnosti predvidene ureditve prostora z njegovim prvim mnenjem oziroma s predpisi z njegovega področja, kar je primer v obravnavani zadevi.

13.Po 52. členu ZPNačrt je občina na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora uskladila predlog občinskega prostorskega načrta in ga poslala v sprejem občinskemu svetu, razen če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odločilo, da vplivi njegove izvedbe na okolje niso sprejemljivi. Občinski prostorski načrt je sprejel občinski svet z odlokom in ga objavil v uradnem glasilu in na svojih spletnih straneh. Kot je razumeti pobudnika, ta meni, da uskladitev predloga OPN pomeni, da lahko občina drugo mnenje nosilca urejanja prostora, v katerem ta ugotavlja določene nepravilnosti v predlogu OPN, upošteva le na način, da se (v celoti) ohranijo rešitve, predvidene s predlogom OPN (v obravnavanem primeru torej, da se ohrani namenska raba njegovega zemljišča, kot jo je predvideval predlog OPN). Taka razlaga je mogoča le v primeru, če to dopušča mnenje nosilca urejanja prostora kot tudi predpisi, na podlagi katerih je bilo to mnenje sprejeto. Če tega mnenje nosilca urejanja prostora oziroma predpisi, na podlagi katerih je bilo to mnenje sprejeto, ne dopuščajo, občina ne more vztrajati pri predlogu OPN, v katerem se bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovljene nepravilnosti namreč mora odpraviti, saj je dolžna upoštevati mnenje nosilca urejanja prostora. Sicer bi s sprejetjem neusklajenega prostorskega akta ravnala ne le v neskladju z ZPNačrt, temveč tudi s predpisi iz pristojnosti nosilcev urejanja prostora ter tudi v neskladju z Ustavo.

14.Pobudnik meni, da je Občina pri sprejemanju OPN, potem ko je prejela negativno mnenje ARSO na predlagano spremembo namembnosti njegovega zemljišča, ravnala v neskladju s pravico do izjave iz 22. člena Ustave. O prejetem mnenju, ki je bil povod za izločitev njegovega zemljišča iz fonda stavbnih zemljišč, naj ga ne bi obvestila, s tem pa naj bi ga prikrajšala za možnost izjave o vsebini mnenja in za ustrezno varstvo njegovih pravic. S pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V tej zadevi ne gre za tak primer, zato se pobudnik v zvezi s postopkom sprejemanja OPN, ki je predpis,nanjo ne more sklicevati.

15.Vendar pa pravico do sodelovanja v postopku sprejemanja prostorskih aktov (torej tudi OPN), vključno s pravico do obveščenosti in pravico do izjavljanja o predlaganih prostorskih rešitvah, zagotavlja 44. člen Ustave. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev nima samostojne zakonske ureditve. V času sprejemanja izpodbijanega OPN je bila za področje urejanja prostora urejena v določbah ZPNačrt. Na načelni ravni je bila urejena v 5. členu ZPNačrt, podrobneje pa je bil način uresničevanja te pravice urejen v fazi javne razgrnitve in javne obravnave prostorskega akta (50. člen ZPNačrt). V tem okviru je ZPNačrt določal tudi, da ima v okviru javne razgrnitve javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta. Občina je morala pripombe in predloge javnosti preučiti in do njih zavzeti stališče, ki ga je objavila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Lastnice ali lastnike zemljišč, katerih namembnost se je spreminjala, pa je morala pisno seznaniti s svojimi stališči glede pripomb in predlogov, ki so jih lastnice in lastniki zemljišč izrazili v okviru javne razgrnitve (peti in šesti odstavek 50. člena ZPNačrt). Kot je večkrat poudarilo Ustavno sodišče, je bistvo javne razgrnitve in javne obravnave zlasti v tem, da se prizadeti seznanijo s predvideno ureditvijo, da nanjo reagirajo in da pripravljavec akta še enkrat pretehta svoj predlog.

16.V obravnavanem primeru gre za spremembo predloga OPN, torej spremembo po že opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPN, v fazi pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN in usklajevanja predloga z mnenji. Pobudnik meni, da bi ga Občina z negativnim mnenjem ARSO, ki je privedlo do zanj neugodne spremembe OPN, morala seznaniti in mu omogočiti, da nanj da pripombe (smiselno enako, kot to ureja 50. člen ZPNačrt). Ker tega ni storila, naj bi bil prikrajšan v uresničitvi pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. V utemeljitev očitka, da je bil z opisano spremembo osnutka OPN po njegovi javni razgrnitvi in javni obravnavi kršen 44. člen Ustave, se pobudnik sklicuje tudi na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-154/04 in št. U-I-298/95, iz katerih izhaja stališče, da so spremembe osnutka prostorskega plana mogoče le v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah in v teku javne obravnave. Spremembe dokončnega osnutka, ki niso bile predlagane v teku javne razgrnitve, naj bi sicer privedle do izigravanja instituta javne obravnave in javne razgrnitve.

17.V navedenih odločbah je Ustavno sodišče res ugotovilo, da sta bila izpodbijana občinska prostorska akta sprejeta v nasprotju z določbami takrat veljavnega predpisa (Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN), ki je zagotavljal sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih planov, in s 44. členom Ustave. Vendar stališč iz navedenih odločitev, zgolj zato, ker obravnavata spremembe osnutka prostorskega akta po javni razgrnitvi, ni mogoče avtomatično prenesti na obravnavani primer. Sprejeta so bila namreč ob bistveno drugačnem dejanskem in pravnem stanju. V odlok, presojan z odločbo št. U-I-298/95, je Izvršni svet tedanje Skupščine Občine Nova Gorica po javni razgrnitvi dodal nove posege (dve novi bencinski črpalki in spremembo lokacije ene od že predvidenih bencinskih črpalk). Kot v navedeni odločbi ugotavlja Ustavno sodišče, je bil torej odlok po javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjen s povsem novimi planiranimi posegi, s katerimi se javnost ni mogla seznaniti in nanje reagirati. Z odločbo št. U-I-154/04 pa je Ustavno sodišče presojalo občinski prostorski akt, ki je bil spremenjen tik pred njegovim sprejetjem. Na podlagi predloga ene izmed krajevnih skupnosti v občini je bilo iz območja načrtovane namembnosti izločeno območje kamnoloma (pobudnik je bil lastnik zemljišča, na katerem je bil opuščen kamnolom), ki je bilo po osnutku odloka predvideno za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma. Ustavno sodišče je menilo, da bi Občinski svet predlog krajevne skupnosti lahko upošteval tako, da bi zavrnil sprejetje dokončnega osnutka odloka in njegovemu pripravljavcu naložil, naj upošteva predlog v ponovnem postopku priprave in sprejemanja tega akta, v katerem bi bilo spoštovano načelo javnosti. Ker Občinski svet ni ravnal na opisani način, ampak je predlog sprejel in spremenil odlok, je Ustavno sodišče ugotovilo kršitev določb ZUN, ki so zagotavljale sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih planov. Iz predstavljenega nedvomno izhaja, da je v navedenih zadevah do spornih sprememb prostorskih aktov prišlo v bistveno drugačnih okoliščinah kot v obravnavanem primeru, v katerem je bil povod za spremembe predloga OPN mnenje nosilca urejanja prostora, ki ga je bila Občina dolžna upoštevati, in ne njena lastna (samovoljna) odločitev. Zato stališča Ustavnega sodišča, sprejeta ob presoji opisanih sprememb prostorskih aktov, v tu obravnavanem primeru niso upoštevna.

18.Tudi sicer je treba ugotoviti, da Občina zgolj zato, ker pobudnika ni obvestila o negativnem mnenju ARSO glede predlagane spremembe namenske rabe njegovega zemljišča, ni ravnala v nasprotju s 44. členom Ustave. Pobudnik je bil, čeprav na lastno iniciativo, z navedenim mnenjem seznanjen, do njega se je lahko opredelil, kot tudi sam na več mestih v pobudi pojasni, poskušal je tudi doseči spremembo mnenja ARSO glede poplavne ogroženosti njegovega zemljišča. Navedeno pa pomeni, da je v postopku priprave OPN lahko sodeloval in s tem uresničeval svojo pravico iz 44. člena Ustave. Dejstvo, da njegovo sodelovanje v postopku ni privedlo do spremembe namembnosti njegovega zemljišča na način, kot jo je predvideval osnutek javno razgrnjenega in javno obravnavanega OPN, pa očitka o kršitvi pravice do sodelovanja javnosti pri pripravi OPN tudi ne more utemeljiti.

19.Pobudnik očitka o neskladju s 6. in 7. členom Aarhuške konvencije zgolj posplošeno uveljavlja, zato ju ni mogoče preizkusiti.

20.Glede na navedeno so očitki pobudnika o nezakonitosti in protiustavnosti OPN očitno neutemeljeni. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrnilo (2. točka izreka).

C.

21.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Državni zbor je Aarhuško konvencijo ratificiral s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), spremembo Aarhuške konvencije pa z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 11/10, MP, št. 1/10 – MSKIVOZ).

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-51/15 z dne 27. 10. 2016 (Uradni list RS, št. 73/16), 7. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/11 z dne 5. 7. 2012 (Uradni list RS, št. 55/12), 11. točka obrazložitve.

[4]Številni so primeri odločitev Ustavnega sodišča, v katerih je to ugotovilo, da občine niso pridobile mnenj nosilcev urejanja prostora ali niso ravnale v skladu z njimi, ter jih je zato razveljavilo ali odpravilo (npr. odločba št. U-I-260/02 z dne 17. 2. 2005, Uradni list RS, št. 25/05, in OdlUS XIV, 7, odločba št. U-I-151/11 in odločba št. U-I-51/15).

[5]O pravni naravi prostorskih aktov, ki določajo namensko rabo prostora, Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19).

[6]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-372/06 z dne 13. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 111/08, in OdlUS XVII, 58), 9. točka obrazložitve.

[7]Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-393/18 z dne 25. 4. 2019 (Uradni list RS, št. 36/19), 31. točka obrazložitve.

[8]Člen 5 ZPNačrt ("načelo javnosti") je določal:

"(1) Pri prostorskem načrtovanju morajo pristojni državni in občinski organi skladno z določbami tega zakona omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov.

(2) Vsakdo ima pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine, skladno z določbami tega zakona.

(3) Pristojni državni in občinski organi morajo skladno s tem zakonom in z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakomur omogočiti vpogled v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in v druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem, ter o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati javnost."

[9]Glej npr. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-20/04 z dne 17. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 110/05, in OdlUS XIV, 82), št. U-I-372/06 in št. U-I-7/13, Up-29/13 z dne 5. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 89/15).