Jedro

Ker je bila nasprotna udeleženka obveščena, da pred upravnim organom teče denacionalizacijski postopek tudi glede dela nepremičnine, ki ga je mogoče vrniti v naravi, in to še pred izdajo odločb o vračilu, pa v njem svoje udeležbe ni priglasila, je sodišče na upravni odločbi vezano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka tako spremeni, da predlagateljici pripada odškodnina za delež do 1/24 upravičenki M. M., delež do 1/24 upravičencu J. J. in delež do 1/4 upravičenki D. D. v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine, t. j. 16238/39700 poslovnega prostora v pritličju in kleti objekta na naslovu ..., v izmeri 379 m2, in navedenemu deležu poslovnega prostora pripadajoči del skupnih prostorov, delov in naprav ter ustrezni delež stavbnega zemljišča na parc. 2718 in 2719, k. o. X (v času nacionalizacije parc. št. 20, k. o. Y), v višini 93.188 EUR v obliki obveznic, skupaj z obrestmi, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, od 18. 3. 2009 dalje, v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev o stroških postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za določitev odškodnine na podlagi 73. člena ZDen za deleže do 1/24 upravičenki M. M., 1/24 upravičencu J. J. in 1/4 upravičenki D. D. v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine, ki predstavlja 16238/39700 poslovnega prostora v pritličju in kleti objekta na naslovu ..., v izmeri 379 m2, in navedenemu deležu poslovnega prostora pripadajoči del skupnih prostorov, delov in naprav ter ustrezni delež stavbnega zemljišča na parc. 2718 in 2719, k. o. X. Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni ter določi odškodnino v obliki obveznic v višini 93.188 EUR, skupaj z obrestmi, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, v skladu z Zakonom o slovenskem odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, od 18. 3. 2009 dalje, podredno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja na stališča sodne prakse1, iz katerih izhaja, da pravilnost in zakonitost upravne odločbe ne more biti predmet presoje v nepravdnem postopku, če je prizadeta oseba v njem sodelovala kot stranka ali bila o njem vsaj obveščena. Nesporno je, da je bil nasprotni udeleženec v denacionalizacijskem postopku, ki se je vodil pod št. 362-205/1993, obveščen o teku celotnega postopka glede nepremičnine na ..., zato bi lahko prijavil udeležbo kot stranski udeleženec na podlagi 43. člena ZUP. Višje sodišče je v svoji odločbi, na katero se je pri sojenju oprlo prvostopno sodišče, arbitrarno ugotovilo, da upravni organ nasprotnega udeleženca ne bi štel za stranko, saj to iz odločbe U 1151/94-10 ne izhaja. Povzema potek denacionalizacijskega postopka in vztraja, da je nasprotni udeleženec vedel za obstoj celotnega postopka ter bi lahko skladno s 43. členom ZUP zavaroval svoje pravice. Njegova možnost uresničitve pravice do izjave je bila konkretna, zato je z nasprotno odločitvijo sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi predlagateljica od nasprotnega udeleženca zahteva plačilo odškodnine v obliki obveznic na podlagi 73. člena ZDen, ker je nepremičnino, ki jo je pridobila odplačno, na podlagi denacionalizacijskih odločb upravičencem vrnila v naravi. Ker nasprotni udeleženec vztraja, da je bila nepremičnina vrnjena tudi osebam, ki niso izpolnjevale pogojev državljanstva in torej niso bile upravičene do vračila, je bistveno vprašanje kroga oseb, ki so vezane na upravno odločbo.

6. Sodišče prve stopnje se je v ponovljenem sojenju oprlo na stališče pritožbenega sodišča, ki ga je zavzelo v odločbi II Cp 159/2020, da nasprotna udeleženka ni imela učinkovite možnosti sodelovanja v upravnem postopku, zato bi bila z vezanostjo na denacionalizacijsko odločbo prikrajšana v pravici do izjave. Po ponovnem tehtanju vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče od svojega stališča odstopa.

7. Med udeležencema ni sporno, da je upravni postopek od leta 1993 do 2007 tekel zgolj med predlagatelji zahteve za denacionalizacijo in zavezanci za vračilo v naravi ter o njem nasprotni udeleženec ni bil obveščen. Ko pa se je v postopku pokazalo, da dela nepremičnine ne bo mogoče v celoti vrniti v naravi, ga je upravni organ z dopisom s 27. 2. 2007 obvestil o poteku postopka in predlogu vlagateljev za izplačilo odškodnine v obliki obveznic SOD za štirisobno podstrešno stanovanje v izmeri 174,85 m2, v stavbi na ... Za odgovor na vprašanje, ali je bil s tem obvestilom nasprotni udeleženec obveščen tudi o preostalem poteku denacionalizacijskega postopka glede nepremičnin, ki so se vračale v naravi, je bistvena vsebina dopisa in priložene priloge. Pritožbeno sodišče ob ponovnem odločanju pritrjuje pritožniku, da je že iz dopisa mogoče razbrati, da upravni organ vodi postopek denacionalizacije celotne nepremičnine na ..., ki je bila podržavljena na podlagi odločbe ObLo Ljubljana Center št. 07/11-11307/1 z 18. 1. 1959, in stavbišča parc. št. 20, k. o. Y, podržavljenega po odločbi Oddelka za finance ObLo Ljubljana Center št. 07/-33-19/1 s 3. 6. 1960, v izmeri 1018 m2, pa tudi kdo so upravičenci in kako izpolnjujejo pogoje za vračilo. Podrobnejše informacije o stanju postopka je nasprotni udeleženec lahko razbral iz prilog k obvestilu, predvsem iz pripravljalne vloge vlagateljev zahteve z 12. 2. 2007, iz katere izhaja, da je večji del nepremičnine mogoče vrniti v naravi, o čemer upravni organ že odloča. 8. Ustavno sodišče je v zadevi Up 39/95 zavzelo stališče, da iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločba veže le tiste osebe, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati2. Pri tem ni nujno, da v postopku neposredno sodelujejo kot stranke3, temveč da imajo možnost, da se vanj vključijo4. Med procesnimi sredstvi, ki tretjim zagotavljajo pravico do izjave, je možnost intervencije, ki jo omogočata tako pravdni kot upravni postopek (stranski udeleženec po 43. členu ZUP). Ker je bila nasprotna udeleženka še pred izdajo upravnih odločb, s katerimi je bilo predlagateljici naloženo vračilo nepremičnin v naravi, obveščena o teku celotnega upravnega postopka, bi kot strokovna organizacija svoj položaj lahko učinkovito zaščitila s priglasitvijo položaja stranskega intervenienta tudi v delu postopka, ki se je nanašal na vračilo nepremičnin v naravi. Šele če ji udeležba v postopku ne bi bila dopuščena, bi svojo pravico do izjave lahko uveljavljala v tem nepravdnem postopku.

9. Ker je bila nasprotna udeleženka obveščena, da pred upravnim organom teče denacionalizacijski postopek tudi glede dela nepremičnine, ki ga je mogoče vrniti v naravi, in to še pred izdajo odločb o vračilu, pa v njem svoje udeležbe ni priglasila, je sodišče na upravni odločbi vezano. To izhaja iz obvezujoče moči sodne odločbe kot elementa pravne države5 in pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.

10. Predlagatelju glede na navedeno po določilu 73. člena ZDen pripada odškodnina tudi za deleže do 1/24 upravičenki M. M., 1/24 upravičencu J. J. in 1/4 D. D. v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine, pri čemer višina odškodnine, izračunana na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca C. C., ki za omenjeni del znaša 93.188 EUR, med udeležencema ni sporna. Odškodnino je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku treh mesecev, v obliki obveznic, kot to določa 73. člen ZDen.

11. Pritožbeno sodišče vztraja pri stališču, ki ga je v zvezi s plačilom obresti zavzelo v sklepu II Cp 1022/2019 s 5. 6. 2019. Po določbi 73. člena ZDen gre zavezancem, iz katerih sredstev se vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Takšen predpis predstavlja ZSOS, po katerem se obveznice izplačujejo v polletnih obrokih v 20 letih z obrestno mero 6 %. Ker ZSOS ne določa konca teka obresti (temveč le datum zapadlosti zadnjega obroka), je predlagateljica upravičena do plačila obresti od pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe (18. 3. 2009) do plačila prisojene odškodnine6. 12. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Ker sodišče prve stopnje še ni odločilo o stroških postopka, je pritožbeno sodišče tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno stroškovno odločitev.

1 Sklep VS RS II Ips 411/2010, sklep VS RS II Ips 294/2010, sklep VSL II Cp 2007/2015. 2 O tem več Galič: Načelo kontradiktornosti in subjektivne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav LIX., letnik, 1999. 3 Dopis Upravne enote Ljubljana s 16. 11. 2016, da nasprotni udeleženec v postopku denacionalizacije glede vračila v naravi ni sodeloval, ničesar ne pove o njegovi seznanjenosti s postopkom. 4 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 294/2010, II Ips 411/2010, VSL II Cpg 1302/2016. 5 Zaradi načela prirejenosti postopkov to velja tudi za upravne odločbe, katerih pravilnosti in zakonitosti v pravdi ni mogoče preizkušati. 6 Primerjaj tudi odločbo VS RS II Ips 298/2012.