Jedro

Tožnik zatrjuje da izpolnjuje vse pogoje za imenovanje ravnatelja ter zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa o imenovanju v delu, ki mu za opravljanje poslov ravnatelja predpisuje pogoj pridobitve predpisane izobrazbe v določenem roku. V takšnem primeru ne gre za spor o izbiri kandidata, temveč za spor o ugotovitvi obstoja oz. neobstoja pravice (da je tožnik nepogojno imenovan za ravnatelja za mandatno obdobje), za katerega ima tožnik pravni interes, ki je predpogoj za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika z dne

7.8.2003 zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik smiselno iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je že v tožbi pojasnil, da sta bila izdana dva sklepa o imenovanju ravnatelja Osnovne šole D. in da je bil drugi sklep, ki ga izpodbija, izdan na osnovi intervencij Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je bistveno poslabšal pogoje pri imenovanju ravnatelja. Zaradi tega je mnenja, da je njegov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe podan, saj ima po določilih Zakona o pravdnem postopku nedvomno pravico, da se ugotovi obstoj oz. neobstoj kakšne pravice. Zaradi tega prosi, da sodišče o zadevi ponovno odloča. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da so ti razlogi podani.

Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi zmotno presodilo, da na strani tožnika ni pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Kot izhaja iz listin v spisu, je bil tožnik s sklepom tožene stranke z dne 24.6.2003 imenovan za ravnatelja Osnovne šole D. in sicer s 1.9.2003. Iz sklepa izhaja, da ravnatelj izpolnjuje pogoje po 2. odst. 43. člena ZOFVI-A in da je imenovan za mandatno obdobje 5 let, s tem, da si mora v skladu s 4. odst. 43. člena citiranega zakona pridobiti predpisano izobrazbo najkasneje do 1. septembra 2005, ker mu bo sicer prenehal mandat na podlagi zakona. Tožnik se je s sklepom o imenovanju sicer strinjal, vendar je s tožbo uveljavljal, da se ugotovi nezakonitost 2. točke sklepa o imenovanju, saj mnenja, da bi moral biti imenovan po 1. odst. 43. člena ZOFVI-A, ker izpolnjuje vse pogoje za ravnatelja. Zaradi tega je tudi s tožbo uveljavljal, da se ugotovi, da je 2. točka citiranega sklepa in v zvezi s tem tudi 4. točka citiranega sklepa nezakonita. Kljub temu, da je tožnik s tožbo zahteval le ugotovitev nezakonitosti citiranih določb v sklepu, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ker je izhajalo iz predpostavke, da gre v predmetni zadevi za spor o izbiri kandidata, za tovrstne spore pa 204. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS, št. 42/2002) daje sodno varstvo le neizbranemu kandidatu in še to le v primeru, če so kršene določbe o prepovedi diskriminacije. Ob ugotoviti, da v danem primeru ne gre za neizbranega kandidata, ker je bil tožnik izbran za ravnatelja, je sodišče prve stopnje zaključilo, da navedena določba ZDR tožniku ne daje sodnega varstva, zaradi česar tudi ne obstaja pravni interes, ki je predpogoj za vložitev tožbe.

Tak zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten. V obravnavanem primeru namreč ne gre za spor o izbiri kandidata, temveč za spor o ugotovitvi obstoja oz. neobstoja kakšne pravice, saj v predmetni ugotovitveni tožbi tožnik zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje po zakonu za imenovanje ravnatelja. Zaradi tega želi dokazati, da je 2. točka sklepa o imenovanju z dne 24.6.2003 nezakonita, saj mu za opravljanje poslov ravnatelja daje le pogojno omejen mandat. Ker tožnik zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje za imenovanje ravnatelja, citirani sklep pa ugotavlja nasprotno, je potrebno ugotoviti, da ima tožnik nedvomno pravni interes za ugotovitev, da obstaja njegova pravica, da je imenovan nepogojno za ravnatelja za mandatno obdobje 5 letih in ne, da je imenovan za ravnatelja za krajše obdobje oz. za celotno mandatno obdobje le pod pogojem, da si do 1. septembra 2005 pridobi predpisano izobrazbo. Upoštevaje navedeno bi zato sodišče prve stopnje moralo zahtevek tožnika obravnavati po vsebini in v postopku ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje oz. ali ne izpolnjuje pogojev za ravnatelja. Ker sodišče tega ni storilo in je tožbo zavrglo, je pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Zaradi navedenega in ker so pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče tožnikov zahtevek obravnavati po vsebini.