Jedro

Kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem se z določenega vidika kaže kot kršitev relativne narave. Glede na dikcijo navedene točke je ta namreč podana takrat, ko je stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nekim nezakonitim postopanjem, torej s kršitvijo določb ZPP. Sodišče prve stopnje se do dolžnikovih dokaznih predlogov ni opredelilo, saj je napačno ocenilo, da dokazi sploh niso predlagani, vendar pa so se dokazni predlogi nanašali na nerelevantne trditve. Tudi, če bi sodišče izvajalo dokaze, ne bi moglo sprejeti drugačne odločitve, saj dolžnikove navedbe niso bile relevantne in tudi ob ugotovitvi njihove resničnosti s predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti dolžnik ne bi uspel. To, da se sodišče do njih ni opredelilo, v konkretnem primeru zato predstavlja le relativno kršitev pravil postopka, ki zaradi navedenega ni vplivala na zakonitost odločitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 27. 8. 2010, sklepa o domiku z dne 14. 3. 2013 in sklepa o izročitvi z dne 9. 4. 2013, zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje in za obnovo postopka ter zavrnilo stroškovni predlog dolžnika v delu, ki se nanaša na nagrado za izredno pravno sredstvo.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da sodišče predlogu dolžnika ugodi, podrejeno pa, da napadeni sklep sodišče druge stopnje v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V njej ponovno povzema dejansko stanje, podano v zgoraj navedenih predlogih in navaja, da se nikakor ne more strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik svojih trditev ni uspel z ničemer dokazati, saj dokazov sploh ni predlagal. Iz njegove vloge z dne 30. 10. 2015 je namreč jasno, razločno in očitno razvidno, da je za vse navedeno v I. točki predlagal dokaze, ki so navedeni v zaključku I. točke, pod odstavkom „Dokazi“. Sestavna oblika vloge nikakor ne more vplivati na njeno vsebinsko presojo. Vse navedeno v I. točki vloge se nanaša na popolnoma ista dejstva, zato je vse dokaze za navedeno v I. točki dolžnik uvrstil v zaključek I. točke, kar je povsem smiselno in razumljivo ter dobro razvidno. Sodišče bi predlagane dokaze moralo upoštevati, sodišče pa je storilo kršitev njegovih ustavno zagotovljenih pravic, s tem pa tudi eno od bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. S tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov, je sodišče kršilo ustavno zagotovljeno pravico do enakega varstva pravic v postopku. Sodišče nobenega od predlaganih dokazov ni izvedlo, čeprav je dolžnik dokazni predlog podal povsem pravilno, pravočasno in substancirano. Neizvedba substanciranega dokaznega predloga pa je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem.

3. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je v zvezi s svojimi predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, sklepa o domiku in sklepa o izročitvi zatrjeval, da je šele preko svojega pooblaščenca izvedel, da je bil v teku predmetni postopek. Dolžnik pisanj osebno ni nikdar prejel. Vso pošto sta sprejemala žena in sin, ki mu pisanj nikoli nista predala, saj ga zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja nista želela vznemirjati.

6. Sodišče je v zvezi s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je vročilnico podpisal dolžnik sam, vročevalec pa pripomb oziroma drugih pojasnil ni podal. Ker dolžnik ni pojasnil, čigav naj bi bil sicer podpis, je njegove trditve štelo za nezadostno konkretizirane. V zvezi s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o domiku je sodišče ugotovilo, da je bil ta pravilno vročen dolžnikovemu sinu kot članu gospodinjstva, skladno s prvim odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP. Tudi v zvezi s potrdilom o pravnomočnosti sklepa o izročitvi je sodišče ugotovilo, da je dolžnik vročilnico podpisal sam, dolžnik pa ni pojasnil, čigav naj bi podpis sicer bil. Sodišče je ocenilo, da dolžnik tudi v tem delu ni podal konkretnih trditvenih navedb in da s posplošenimi trditvami ni uspel izpodbiti pravilnosti vročitve po določilih ZPP. V zvezi z vsemi predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti pa je sodišče ugotovilo, da dokazov dolžnik ni podal, saj naj bi bili dokazi glede na obliko vloge podani le pod ugovorom zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je zaključilo, da dolžnik zakonske domneve o resničnosti in pravilnosti vročilnic kot javnih listin oziroma pravilnosti vročitev ni izpodbil. 7. Višje sodišče uvodoma sicer pritrjuje pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje napačno štelo in ugotovilo, da je dolžnik dokaze predlagal le v zvezi z ugovorom. Povsem jasno je namreč, da je dolžnik dokaze predlagal v zvezi z vsemi svojimi zahtevki pod točko I v vlogi z dne 30. 10. 2015. Njegovi zahtevki pod točko I. se namreč, kot utemeljeno navaja pritožnik, nanašajo na v uvodu te točke navedeno dejansko stanje. Zgolj oblika vloge ne more vplivati na njeno vsebino in to, ali se določeni dokazi štejejo za predlagane, ali ne. Ker je sodišče napačno ugotovilo, da dokazi niso predlagani, se v zvezi z njimi tako ni niti opredelilo niti jih ni izvajalo.

8. Dolžnik v pritožbi uveljavlja kršitev pravil postopka iz 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kršitve jamstev izjavljanja v dokaznem postopku zajemajo raznovrstne položaje. Pravica do sodelovanju v postopku je pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, druga stran tega pa je obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga mora sodišče obrazložiti (primerjaj drugi odstavek 287. člena ZPP). Kot navaja pravna teorija, pa se kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ z določenega vidika kaže kot kršitev relativne narave. Glede na dikcijo navedene točke je ta namreč podana takrat, ko je stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nekim nezakonitim postopanjem, torej s kršitvijo določb ZPP. Navedena kršitev postopka tako ni podana, če sodišče na primer prezre dokaz, ki je očitno neutemeljen, neprimeren ali nebistven(1).

9. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik pravilnosti opravljenih vročitev s svojimi trditvami ni izpodbijal s podajanjem pravno relevantnih navedb. Navajal je namreč zgolj, da so bila pisanja vročena ženi in sinu (kot to sicer predvideva prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila sodna pisanja dolžniku pravilno vročena, bodisi njemu osebno, bodisi po družinskem članu. Dejstvo, da mu žena in sin pisanj nista predala, na pravilnost vročitve kot take nima vpliva, saj so to relevantne navedbe zgolj v smislu vrnitve v prejšnje stanje. Dolžnik tako v zvezi s svojimi predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti ni podal pravno relevantnih navedb, torej v zvezi z njimi ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu.

10. Sodišče prve stopnje se kot rečeno do dolžnikovih dokaznih predlogov ni opredelilo, saj je napačno ocenilo, da sploh niso predlagani, vendar pa so se dokazni predlogi, kar se tiče predlogov za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti, nanašali na nerelevantne trditve. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi – sodišče med drugim ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi naj bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna(2). Tudi, če bi sodišče izvajalo dokaze, ne bi moglo sprejeti drugačne odločitve, saj dolžnikove navedbe niso bile relevantne in tudi ob ugotovitvi njihove resničnosti s predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti dolžnik ne bi uspel. To, da se sodišče do njih ni opredelilo, v konkretnem primeru po presoji višjega sodišča zato predstavlja le relativno kršitev pravil postopka - drugega odstavka 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ(3) - ki zaradi navedenega ni vplivala na zakonitost odločitve (primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 685/2010). Sodišče prve stopnje tako ni postopalo nezakonito, kar pa pomeni, da ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na navedeno sodišče prve stopnje dolžniku tudi ni kršilo pravice do enakega varstva pravic v postopku oziroma pravilno pravice do izjavljanja v postopku(4). Kolikor so se dokazni predlogi nanašali na vrnitev v prejšnje stanje, pa glede na naravo odločitve (zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje), opredelitev do dokazov niti ni bila potrebna.

11. Dolžnik s pritožbo izpodbija sklep z dne 14. 12. 2015 v celoti, vendar višje sodišče ugotavlja, da sama vsebina pritožbe ne vsebuje nobenih izrecnih pritožbenih razlogov v zvezi z zavrženjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje in predloga za obnovo ter odločitvijo o stroških, ki jih je dolžnik imel v zvezi s predlogom za obnovo postopka. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Pri tem kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, višje sodišče ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne napačne uporabe materialnega prava. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila pisanja dolžniku pravilno vročena, sklep o izvršbi dne 4. 9. 2010, sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine dne 31. 3. 2011 (v zvezi s tem sklepom dolžnik sicer ni vložil predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti), sklep o domiku dne 15. 3. 2013, ter sklep o izročitvi dne 11. 4. 2013, je dolžnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 30. 10. 2015 vložil več kot 6 mesecev po nastopu zamude. Zato je bil dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno (tretji odstavek 117. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče pa ga je na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zato pravilno zavrglo.

13. Pravilna in zakonita pa je tudi odločitev o predlogu za obnovo postopka, saj ta skladno s 63. členom ZIZ v tem izvršilnem postopku ni dovoljen ter je sodišče predlog za obnovo postopka zato pravilno zavrglo, in stroških v zvezi s tem predlogom, saj dolžnik z njim ni uspel ter mu stroški zato niso bili neutemeljeno povzročeni (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Dolžnikova pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Jan Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana: Uradni list republike Slovenije: GV Založba, 2005-, strani 297, 289 in 290. Op. št. (2): N. Betteto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana: Uradni list republike Slovenije: GV Založba, 2005-, stran. 661, glej tudi str. 662. Op. št. (3): Ta določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Op. št. (4): Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča RS Up 134/03 z dne 12. 1. 2005 in Up-515/04 z dne 11. 2. 2005.