Jedro

Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim izvedenskim mnenjem oziroma cenitvijo ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, opravi. Prav tako tudi ni pomembno, ali sodišče v dokaznem postopku nato sprejme izvedenčeve ugotovitve ali pa jih, nasprotno, tudi kritično dokazno ocenjuje.

Pri vrednotenju zahtevnosti izvedenskega mnenja morajo sodišča, ob upoštevanju navedenih kriterijev, uvrstiti - ovrednotiti konkretno zadevo kot manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno. Že beseda "izjemno" pove, da bo izvedensko mnenje le redko - izjemoma lahko ovrednoteno z najvišjo stopnjo zahtevnosti. Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se sodnemu izvedencu M. P. za izdelavo izvedenskega mnenja odmeri nagrada v bruto znesku 672,00 EUR, ta znesek pa se poveča še za 6% za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 157,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu M. P. za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v bruto znesku 1.902,10 EUR ter ta znesek povečalo še za 6% za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1. točka izreka). Odločilo je tudi, da se navedeni znesek nakaže na izvedenčev osebni račun kot avtorski honorar (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu M. P. nagrada v predmetnem postopku ne pripada, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

O izvedenčevi pravici do nagrade za opravljeno delo

4. Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo (249. člen ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, velja od 20. 11. 2010, v nadaljevanju Pravilnik).

5. Pravico do nagrade izvedenec pridobi, ko izdela izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje je tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, v obravnavanem primeru s sklepom prvostopnega sodišča dne 21. 3. 2011. Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim izvedenskim mnenjem oziroma cenitvijo ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, opravi. Prav tako tudi ni pomembno, ali sodišče v dokaznem postopku nato sprejme izvedenčeve ugotovitve ali pa jih, nasprotno, tudi kritično dokazno ocenjuje.

6. Tožena stranka v I. točki pritožbe graja samo vsebino izvedenskega mnenja, ki jo nadgradi celo z očitki nestrokovnosti, pristranosti, nezakonitosti in nepravilnosti. Po mnenju višjega sodišča izvedensko mnenje v tej zadevi izpolnjuje lastnosti izvedenskega mnenja ter ustreza izpolnitvenemu ravnanju, h kateremu je prvostopno sodišče izvedenca zavezalo s sklepom z dne 21. 3. 2011. Vse, kar trdi tožena stranka, bi bilo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, kjer bi se dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme. Ni pa mogoče reči, da izvedenec dela, ki mu ga je s sklepom naložilo sodišče, ni opravil. Ker je tako, mu pripada nagrada za izvedensko delo (primerjaj tudi sklep VSL II Cp 818/2010 z dne 8. 4. 2010, sklep VSL I Cpg 257/2007 z dne 12. 4. 2007).

O višini nagrade

7. Sodišče prve stopnje je pravilno, v skladu s 48. členom Pravilnika, izvedencu za študij spisa priznalo 138,00 EUR (obseg spisa nad 200 do 500 strani), čemur tožena stranka niti ne oporeka.

8. Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je sodišče prve stopnje sledilo izvedencu in mu priznalo 230,00 EUR, kar, glede na določbo 4. točke 49. člena Pravilnika, pripada izvedencu za zbiranje izjemno obsežne (nad 300 strani) dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo se šteje vse, kar ni obseženo v spisu s prilogami. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec dodatno dokumentacijo potreboval in jo tudi pridobil, ni pa mogoče preveriti, da je le-ta obsegala nad 300 strani, kot je priznalo sodišče prve stopnje. Ni podlage za pritožbeno sklepanje, da izvedenec dodatne dokumentacije ni potreboval, oziroma da jo je pridobil nezakonito, ker je ni pridobil preko sodišča. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja je izvedenec preučil dokumentacijo, ki se ni nahajala pri strankah, zato po prepričanju višjega sodišča posredovanje sodišča prve stopnje ni bilo potrebno. Izvedenec je tako tudi iz tega naslova upravičen do nagrade. Ker pa izvedenec ni dokazal niti, da bi dodatna dokumentacija obsegala nad 100 strani, je v tem delu višje sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu s 1. točko 49. člena Pravilnika izvedencu priznalo 46,00 EUR, kar odgovarja zbiranju in proučevanju manj obsežne dodatne dokumentacije (do 100 strani).

9. Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje izvedencu na podlagi 4. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika (izjemno zahtevno), v skladu z njegovim stroškovnikom, priznalo 459,00 EUR. Višje sodišče sicer sledi toženi stranki, da v konkretnem primeru ne gre za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, vendar ne iz razlogov, ker naj bi bilo izdelano nestrokovno in neprofesionalno. Zahtevnost izvedenskega dela je namreč potrebno ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov, in podobno. Pri vrednotenju zahtevnosti izvedenskega mnenja morajo sodišča, ob upoštevanju navedenih kriterijev, uvrstiti - ovrednotiti konkretno zadevo kot manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno. Že beseda "izjemno" pove, da bo izvedensko mnenje le redko - izjemoma lahko ovrednoteno z najvišjo stopnjo zahtevnosti. Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd (primerjaj sklep VLS II Cp 100/2011 z dne 20. 5. 2011). Navedenim kriterijem pa obravnavano izvedensko mnenje po oceni višjega sodišča ne zadosti. Upoštevaje, da je izvedenec odgovoril „le“ na dve zahtevni vprašanji, da k izdelavi izvedenskega mnenja ni pritegnil drugih strokovnjakov ter da je poleg pravdnega spisa s prilogami bil potreben študij manj obsežne dodatne dokumentacije, višje sodišče izdelano izvedensko mnenje ocenjuje kot zelo zahtevno. Zato je tudi v tem delu pritožbi delno ugodilo in v skladu z 2. točko 51. člena Pravilnika izvedencu priznalo 414,00 EUR.

10. Izvedenec je v stroškovniku priglasil povečanje nagrade za 130% na podlagi prvega, drugega in tretjega v zvezi s petim odstavkom 47. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje je izvedencu nagrado upoštevaje drugi in tretji odstavek 47. člena Pravilnika povečalo za 100%. Ker izvedenec ni izkazal, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebno uporabiti strokovno literaturo v tujem jeziku oziroma posebno specialistično strokovno znanje (drugi odstavek 47. člena Pravilnika), ter ker je višje sodišče ocenilo, da ne gre za izjemno zahtevno izvedensko delo (tretji odstavek 47. člena Pravilnika), je višje sodišče pritožbi tudi v tem delu sledilo in izvedencu povečanja nagrade za opravljeno izvedensko delo ni priznalo.

11. Utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe glede priznanih materialnih stroškov. Izvedenec je priglasil materialne stroške v višini 74,00 EUR, sodišče prve stopnje pa mu jih je priznalo kar 248,10 EUR. Ker je sodišče vezano na zahtevek izvedenca, je višje sodišče izvedencu priznalo „le“ zahtevanih 74,00 EUR materialnih stroškov.

Sklepno

12. Višje sodišče je, ker je sodišče prve stopnje glede dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika, pisnega izvida po 51. členu Pravilnika, povečanja nagrade v posebnih primerih po 47. členu Pravilnika in materialnih stroškov po 45. členu Pravilnika, nepravilno uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP), pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da je sodnemu izvedencu M. P. za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v bruto znesku 672,00 EUR, ki se poveča za 6% za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

13. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, ji je višje sodišče v deležu njenega uspeha (64,67%) prisodilo pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Njihovo odmero je opravilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) na podlagi priglašenih stroškovnih postavk v pritožbi. Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo odvetniške stroške za sestavo pritožbe (375 točk), ni pa ji priznalo nagrade iz naslova „posvet s stranko“ in „pregled dokumentacije“, ker sta to stroška, ki se priznavata v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v tretjem odstavku 13. člena OT. Upoštevajoč materialne stroške v višini 2 % od skupne vrednosti storitve (3,44 EUR), ter 20 % DDV, znaša nagrada pooblaščencu tožene stranke 210,68 EUR. Skupaj s takso za pritožbo v višini 33,00 EUR in upoštevaje 64,67% pritožbeni uspeh je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 157,58 EUR.

14. Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom tega sklepa in iztekom paricijskega roka (primerjaj 313. člen ZPP). Višje sodišče je zato na podlagi 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP naložilo tožeči stranki plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke v splošnem paricijskem roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa brez zamudnih obresti, po izteku paricijskega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti.