Jedro

Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.

Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v ponovno sojenje. Dejstvo je, da je toženec izvedel za zamudo z dnem, ko mu je bila vročena zamudna sodba (5.5.2009). Če je sodišče ugotovilo, da bi morala tožena stranka vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje takoj po prejemu zavrnilne sodbe, pa je spregledalo 4. odstavek 117. člena ZPP (stranka mora opraviti zamujeno dejanje). Ker je bila izdana zavrnilna zamudna sodba, toženec ni imel pravnega interesa. Sodišče pa ni pojasnilo, ali bi bil dovoljen in dopusten samostojen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen zgolj hipotetično in za primer če bo tožeča stranka vložila pritožbo in če bo z njo uspela. Sodišče bi moralo predlog presojati v okviru objektivnega in ne subjektivnega roka. Toženec je lahko podal predlog šele takrat, ko je dobil pravico, da odgovori na pritožbo tožeče stranke. Toženec je predlog podal hkrati z odgovorom na pritožbo. Sodišče je napačno štelo, da bi moral toženec vložiti predlog v 15 dneh po prejemu zamudne sodbe zgolj za primer, če bo vložena pritožba tožeče stranke in bo pritožbi ugodeno in da bi se izognil tveganju. Vprašanje je, ali je sploh mogoče vložiti predlog zgolj iz razloga preprečitve tveganja oz. zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo pritožba vložena in ji bo ugodeno. Toženec meni, da je taka situacija nastopila šele, ko je prejel pritožbo in dobil pravico nanjo odgovoriti. Pri utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je potrebno presojati, ali je stranka zaradi zamude naroka občutno prikrajšana za uveljavljanje svojih pravic. Toženec je odgovoril, a zamudil en dan. Njegovo dejanje ni izostalo. Tveganje, o katerem govori sodišče je nastalo, ko je tožeča stranka izkoristila in vložila pravno sredstvo.

Pritožba je utemeljena.

Nedvomno je toženec izvedel, da je zamudil rok 30 dni za vložitev odgovora na tožbo dne 5.5.2009, ko je prejel zamudno sodbo. Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Toženec je torej uspel, zahtevek tožnika je bil zavrnjen. Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sicer dolžan vložiti v 15 dneh od dneva potem, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok; če pa stranka šele pozneje izve za zamudo pa od dneva, ko je za to izvedela (2. odstavek 117. člena ZPP). Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP-D). Če bi toženec vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v roku 15 dni po prejemu zavrnilne zamudne sodbe, bi postopal samemu sebi v škodo. Vprašljivo pa je tudi, kaj oz. kakšno zamujeno dejanje bi skupaj s predlogom moral opraviti. Člen 117/4 ZPP-D namreč določa, da v primeru, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke (15.6.2009). Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je, po prepričanju pritožbenega sodišča, pravilno in pravočasno (priporočeno po pošti dne 30.6.2009) vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Po povedanem je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju razveljavilo in zadevo vrača prvemu sodišču, da bo o predlogu vsebinsko odločilo.