Jedro

Sodišče prve stopnje ni odločilo o podlagi postavljenega tožbenega zahtevka, torej o tem ali je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. Tako bi se moral glasiti izrek vmesne sodbe. Dejstva in povzetek zakonske norme v izreku sodbe, ne vsebujejo odločitve sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato ima vmesna sodba sodišča prve stopnje take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se vmesna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka razdrla naročilo št. 1696/IN 2522-160 z dne

17.6.1999 in da mora zato prevzemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namerno ni hotel zaslužiti.

Tožena stranka se je zoper navedeno sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba tožene stranke vročena

23.10.2002, nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka v tej pravdi vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo predstavljajo: - stroški predelave originalnih posod in izdelave polizdelkov naročenih posod, skupaj 13.644.123,50 SIT ter - stroški skladiščenja za toženo stranko naročenega materiala in izdelanih polizdelkov, kot tudi izguba dohodka, ki bi ga pridobila, če si tožena stranka med poslom ne bi premislila oz. bi opravljala drugo delo, v višini najmanj 3.558.993,00 SIT.

Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni odločilo o podlagi tako postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP), torej o tem ali je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen.

Tako pa bi se moral glasiti izrek vmesne sodbe (primerjaj Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list, Ljubljana 2002). V izreku izpodbijane vmesne sodbe je ugotovljeno dejstvo, da je tožena stranka razdrla naročilo in povzeto zakonsko besedilo 629. člena ZOR.

Dejstva in povzetek zakonske norme v izreku sodbe pa ne vsebujejo odločitve sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato ima vmesna sodba sodišča prve stopnje take pomankljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in je pritožbeno sodišče iz razloga storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katerega je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Ob preizkusu izpodbijane sodbe iz razloga pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb ZOR o sklenitvi pogodbe s sprejemom ponudbe (člen 32. in naslednji). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, katera ponudba je bila spremenjena, katera pa sprejeta in nato odločiti o zahtevku tožeče stranke in sicer po tistem temelju, ki ga vtožuje in za tisto škodo, za katero zatrjuje, da ji je nastala, torej v mejah postavljenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka

165. člena ZPP.