Jedro

Vrhovno sodišče RS je jasno razmejilo, da skupnost etažnih lastnikov lahko nastopa v sodnem postopku le glede poslov upravljanja po SZ-1, v ostalem pa le posamezni etažni lastniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke, da se skupnosti etažnih lastnikov stavbe št. 1010, k.o. ... prizna sposobnost biti stranka, pri čemer je tožečo stranko pozvalo, da dopolni tožbo tako, da označi osebo, ki bo imela sposobnost biti stranka.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da sodna praksa dopušča, da se skupnosti etažnih lastnikov prizna sposobnost biti stranka. Povzema obrazložitev iz VSL sklepa I Cp 778/2015 ter VSL sodbe in sklepa II Cp 1188/2017. Meni, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji po 76. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in priznanje sposobnosti biti stranka podpira tudi razlog ekonomičnosti vodenja postopka. Predlaga ustrezno spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Tak uradni preizkus ni pokazal kršitev.

5. V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, kdaj podeliti etažnim lastnikom kot skupnosti sposobnost biti stranka (tretji odstavek 76. člena ZPP), kar izhaja že iz sodne prakse, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje,1 in na katero se sklicuje tožeča stranka v pritožbi.2

6. Sodišče druge stopnje meni, da je v obravnavani zadevi za podelitev navedene sposobnosti na pasivni strani bistveno, kar je izpostavilo že sodišče prve stopnje, da se spor nanaša na uveljavljanje stvarne pravice tožeče stranke (ugotovitev njene služnostne pravice), kar ne spada v upravljanje etažnih lastnikov glede večstanovanjske stavbe.

7. Upravljanje večstanovanjske stavbe obsega sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 9. člena Stanovanjskega zakona – v nadaljevanju SZ-1).

8. SZ-1 združevanje etažnih lastnikov veže na upravljanje (prvi odstavek 72. člena SZ-1). Če ta omejitev velja za skupnost etažnih lastnikov kot pravno osebo, ki pomeni najtesnejše in formalizirano združevanje etažnih lastnikov, toliko bolj omejitev na namen upravljanja, kot ga opredeljuje SZ-1, velja za nižji nivo združevanja etažnih lastnikov. Vrhovno sodišče RS je jasno razmejilo, da skupnost etažnih lastnikov lahko nastopa v sodnem postopku le glede poslov upravljanja po SZ-1, v ostalem pa le posamezni etažni lastniki.3

9. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, za spor, kot je obravnavani, upravnik večstanovanjske stavbe niti nima zakonskega pooblastila za zastopanje etažnih lastnikov, kar bi šele lahko zagotovilo večjo ekonomičnost postopka, za katero si prizadeva tožeča stranka.

10. Prav iz navedb v pritožbi, da glede na pravno ureditev solastnine na skupnem delu stavbe morajo v obravnavani zadevi na pasivni strani sodelovati vsi vsakokratni etažni lastniki zemljišča, na katerem si tožeča stranka prizadeva za ugotovitev služnosti, izhaja interes teh lastnikov, da vsi tudi v postopku sodelujejo, in ne, da se jih obravnava zgolj kot skupnost, ki jo naj zastopa upravnik večstanovanjske stavbe. Poenostavitev, za katero si prizadeva tožeča stranka,4 bi bistveno okrnila pravico etažnih lastnikov do učinkovitega sodelovanja v postopku, kar glede na naravo sodnega varstva, ki se v obravnavani zadevi zahteva, ni sprejemljivo.5

11. Že s sprožitvijo pravdnega postopka lahko tožeča stranka doseže svoj namen, da bodo morali biti etažni lastniki v postopku aktivni, saj to od njih zahtevajo pravila postopka. Na navedeno dolžnost aktivnega ravnanja nima vpliva, ali so etažni lastniki obravnavani kot skupnost ali kot posamezniki, in je po pojasnjenem izvensodna nezainteresiranost etažnih lastnikov, ki jo izpostavlja pritožba, brez pomena.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člena ZPP).

13. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 VSL sklep II Cp 2093/2019, VSM sklep I Cp 886/2021. 2 VSL sklep I Cp 778/2015, VSL sodba in sklep II Cp 1188/2017. 3 VSRS sodba II Ips 80/2014. 4 V tožbi je navedla, da se naj tožba vroči upravniku stavbe, ki bo zastopal skupnost etažnih lastnikov kot stranko. 5 Poenostavitve sodelovanja etažnih lastnikov so sprejemljive le za sodno varstvo, kjer etažni lastniki že po zakonu nastopajo skupaj in jih zastopa upravnik, kot je primer uveljavljanje vplačila v rezervni sklad. Primerjaj VSM sklep I Ip 437/2016.