Jedro

Tožena stranka je bila pravilno opozorjena in vabljena, da ker je predlagala opravo glavne obravnave v sporu majhne vrednosti, se mora obravnave udeležiti, sicer nastopijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka predlagala dokaz z zaslišanjem toženca, na narok pa je sodišče vabilo le odvetnika, lahko sledijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP, saj se sodišče o izvedbi dokaza samo odloči. Namen določb tretjega odstavka 454. člena in 455. člena ZPP je pospešiti postopek in preprečiti, da bi stranke z izostajanjem z narokov zavlačevale postopek. V konkretni zadevi je tožena stranka prosila za preložitev in sodišče je tudi prvič ugodilo. Nato je določilo novi narok, vendar se tožena stranka ni udeležila naroka. Po tej določbi sankcija zadane tisto stranko, ki je zahtevala narok, ne glede na morebiten izostanek nasprotne stranke, ki naroka ni zahtevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki plačilo 394,66 EUR s pripadki in pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka po 338. členu ZPP. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena, saj toženec ni prejel vabila na obravnavo. Res je predlagal, da sodišče opravi narok, vendar je predlagal tudi izvedbo obsežnega dokaznega postopka in tudi svoje zaslišanje. Toženec bi moral biti vabljen ali preko pooblaščenca ali neposredno z vabilom na zaslišanjem. Vabilo tožencu ni bilo poslano. Toženec se je zahtevku upiral že znotraj izvršilnega postopka in nato v pripravljalni vlogi prerekal vsa relevantna dejstva in predlagal dokaze. Sodišče bi moralo za uporabo tretjega odstavka 454. člena ZPP vabiti toženca z vabilom na zaslišanje.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča in predlaga zavrnitev pritožbe. Tožena stranka je bila povabljena, vendar se naroka ni udeležila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave po določbi tretjega odstavka 454. člena ZPP. Če izvedbo naroka zahteva tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena.

6. Sodišče je pravilno ugotovilo in tega pritožba ne graja, da je tožena stranka predlagala, da sodišče opravi narok. Zato je razpisalo narok in na narok vabilo toženo stranko po pooblaščencu (vročilnica pripeta k listovni št. 89). V vabilu je zapisano, da gre za spor majhne vrednosti in da je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka. Zapisan je opomin, če tožena stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu vabljena, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo na podlagi pripoznave, če ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati. Sodišče pravilno ugotavlja, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati po 316. členu ZPP.

7. Pritožba trdi, da bi na obravnavo moral biti povabljen toženec in to z vabilom za zaslišanjem, ker je med drugimi dokazi predlagal tudi svoje zaslišanje. Treba je na to odgovoriti, da je določba tretjega odstavka 454. člena ZPP jasna. Kljub temu, da je predlagan dokaz z zaslišanjem toženca, se sodišče o tem prosto odloči in očitno se je odločilo, da zaslišanje toženca ni potrebno.1 Namen določb tretjega odstavka 454. člena in 455. člena ZPP je pospešiti postopek in preprečiti, da bi stranke z izostajanjem z narokov zavlačevale postopek. V konkretni zadevi je tožena stranka prosila za preložitev in sodišče je tudi prvič ugodilo. Nato je določilo novi narok, vendar se tožena stranka ni udeležila naroka. Po tej določbi sankcija zadane tisto stranko, ki je zahtevala narok, ne glede na morebiten izostanek nasprotne stranke, ki naroka ni zahtevala. Tako se stranka samostojno odloči o udeležbi na glavni obravnavi, kadar izvedbo naroka zahteva nasprotna stran.2 Tako se izkaže, da sodišče ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. Toženec se je res upiral tožbenemu zahtevku oziroma tožbi in navedel razloge in dokaze, vendar bi se moral na vabilo na obravnavo odzvati. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vabilo samo pooblaščenca in ne tudi tožene stranke. Le v primeru, ko bi se odločilo, da bo opravilo na glavni obravnavi dokazni postopek z zaslišanjem toženca, bi moralo toženca povabiti. Tako pa je bila tožena stranka pravilno vabljena.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih kršitev postopka, pa tudi ne drugih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča pa z odgovorom ni prispevala k rešitvi te zadeve.

1 Primerjaj tudi II Cpg 225/2016, ko je šlo za zaslišanje priče. 2 N. Betetto, komentar ZPP k členu 454, tretja knjiga, star. 723.