Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhajajo le ugotovitve, koliko točk je pridobila po posameznem kriteriju tožeča stranka, ne pa tudi razlogi, ki so komisijo, ki je vloge ocenjevala, privedli do take odločitve, zato je tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za šolstvo in šport RS, št. 54451-11/2008/11 z dne 6. 7. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV v roku 15 dni po prejemu te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke z dne 29. 5. 2008 za sofinanciranje operacije „Investicija v športni park-1.faza“, podano na Javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo-1, ki se sofinancira iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve športno-rekreacijska infrastruktura (Uradni list RS, št. 33/08-v nadaljnjem besedilu Javni razpis).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je okvirna višina razpisanih sredstev po 1. odstavku 5. točke Javnega razpisa 18 mio EUR in ne zadostuje za sofinanciranje na Javni razpis prispelih vlog, ki so dosegle prag števila točk po 2. odstavku 4. točke Javnega razpisa. Strokovna komisija imenovana s sklepom Ministra za šolstvo in šport št. 54451-2/2008 z dne 27. 3. 2008 je ponovno pregledala in ocenila vlogo tožeče stranke z 68 točkami. V nadaljevanju obrazložitve je dodana tabela točkovanja po merilih iz 4. točke Javnega razpisa iz katere izhaja, da je tožeča stranka od možnih 100 točk prejela 68 točk. Na podlagi izvedenega ocenjevanja vlog je bila pripravljena prioritetna lista prijav, saj se je izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja projektov, ki so dosegli prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk, prednost pri dodelitvi pa so imeli projekti z višjim številom točk. Vloga prijavitelja se je uvrstila na 12. mesto, zato do financiranja ni upravičena.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi se morala v skladu z razpisnimi merili uvrstiti v sam vrh prispelih vlog in bi ji morala biti sredstva dodeljena, če ne bi bila mimo razpisnih meril izločena. Nadalje navaja, da je v zadevi Upravno sodišče že izdalo sodbo opr. št. U 577/2008-11 z dne 19. 5. 2010, s katero je odpravilo sklep tožene stranke št. 54451-2/2008-96 z dne 16. 7. 2008, s katerim je bilo odločeno o njeni vlogi in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku izdan izpodbijani sklep pa je ponovno tako pomanjkljiv, da ga ni moč preveriti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in terja ponovno odpravo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni obrazložila kako je prišla do določenega števila točk pri posameznem merilu, kar predstavlja kršitev po 2. odstavku 254. člena ZUP. V izpodbijanem sklepu pa se nahajajo merila, ki jih v javnem razpisu ni zaslediti. Ker tožena stranka za ocenjevanje vloge tožeče stranke ni uporabljala veljavnih kriterijev javnega razpisa, to predstavlja zmotno uporabo pravil materialnega prava in absolutno kršitev pravil postopka, predvsem pa izpodbijana odločitev tožene stranke sploh ni obrazložena tako, da bi se jo dalo preizkusiti, s čemer je kršena tudi ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. V nadaljevanju opozarja na vsebinske napake presoje njene vloge v okviru kriterijev pod točko 2.II. Javnega razpisa v katerem so ji bile arbitrarno odvzete 4 točke, saj je bila dodeljena le 1 točka namesto 5, kar ni obrazloženo, enako pa velja tudi za dodelitev točk po merilu pod točko 1.I. pri katerem sta ji bili odvzeti 2 točki, ne da bi bilo pojasnjeno zakaj naj bi investicija ne bi bila skladna z RRP, manjka tudi obrazložitev zakaj ji ni bila dodeljena točka za dvig turistične ponudbe po merilu 1.II ali točka po merilu iz 2.II, saj bi nova infrastruktura vsekakor omogočala prireditve na najvišjih tekmovalnih ravneh, jasno pa ni tudi od kod podlaga za sklep, da bo projekt prinesel le dve novi delovni mesti upoštevaje kriterij iz točke 1.II, v posledici česar je izgubila 4 točke. Meni tudi, da bi morala po merilu 1.IV upoštevaje RNSV dobiti vseh 9 točk in ne le 7, ni pa tudi obrazloženo zakaj naj pričakovani rezultati ne bi bili obrazloženi. Obrazloženo pa tudi ni zakaj je bila tožeči stranki pri merilu 2.IV odvzeta točka. V posledici navedenega zaključuje, da bi bila, če bi ji bile dodeljene te neutemeljeno in neobrazloženo odvzete točke, uvrščena v sam vrh prioritetne liste in bi ji sredstva morala biti dodeljena. V nadaljevanju tožbe ugovarja tudi sestavi in delu komisije, ki je ocenjevala vloge ter organa, ki je odločal na drugi stopnji ter podrobneje pojasnjuje zakaj bi ji morala biti sredstva dodeljena. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Nadalje navaja, da je na podlagi odločitve Upravnega sodišča strokovna komisija vlogo tožeče stranke ponovno pregledala in jo ponovno ocenila z 68 točkami, kar je vlogo tožeče stranke ponovno uvrstilo na 12. mesto prioritetne liste prijav. Tožena stranka je dne 6. 7. 2010 izdala izpodbijani sklep, v katerem je upoštevala navodilo Upravnega sodišča RS in opisno navedla število točk, ki jih je tožeča stranka pri posameznem merilu prejela.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je strokovna komisija, imenovana s sklepom Ministrstva za šolstvo z dne 27. 3. 2008 v ponovnem postopku ponovno pregledala vlogo tožeče stranke za sofinanciranje operacije „Investicija v šport park-1.faza“ in jo ponovno ocenila z 68 točkami, kar jo uvršča na 12. mesto prioritetne liste prijav, zato je bila vloga tožeče stranke na podlagi določb 4. točke Javnega razpisa zavrnjena. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedeno koliko točk od vseh možnih je tožena stranka dosegla po posameznem merilu, iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov pa niso razvidni razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka dosegla manjše število točk, od možnih točk, po posameznem merilu.

Postopek dodelitev sredstev, ki so bila predmet obravnavanega razpisa ureja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08-Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 109/08 – ZJF), zato gre za javno pravno stvar in se pri odločanju poleg določb Javnega razpisa in Pravilnika na podlagi 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 80/10 – ZUP) smiselno upoštevajo predvsem tiste določbe ZUP, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencev v postopku. Med takšne pravice sodi tudi pravica stranke do učinkovitega pravnega varstva. Ta pravica pa stranki ni zagotovljena, če obrazložitev ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev navedeno v dispozitivu (sestavine obrazložitve določene v 1. odstavku 114. člena ZUP). Tožeča stranka v tožbi ugovarja dodelitvi točk po posameznih kriterijih in navaja razloge, zaradi katerih bi tožeča stranka morala po posameznem kriteriju doseči večje število točk. Odločitev tožene stranke pa glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne navaja razlogov, zaradi katerih je tožena stranka prejela manjše število točk od možnih po posameznem kriteriju, ni mogoče preveriti. Iz izpodbijane odločbe izhajajo le ugotovitve, koliko točk je pridobila po posameznem kriteriju tožeča stranka, ne pa tudi razlogi, ki so komisijo, ki je vloge ocenjevala privedli do take odločitve. Izpodbijani akt bi moral tako, kot je je bilo toženi stranki že obrazloženo s sodbo opr. št. U 577/2008-11 z dne 19. 5. 2010 imeti razloge o odločilnih dejstvih tako, da se jih da preizkusiti, le na tak način je tožeči stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Glede na to, da je izpodbijana odločba tako pomanjkljiva, da se je ne preizkusiti, je podana kršitev 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, to pa je kršitev, ki se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka.

Ker je sodišče ugotovilo, da so razlogi izpodbijane odločbe pomanjkljivi, tako da se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZUP, je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo upoštevaje 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl.US, 107/09-odl. US in 62/10 – ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je tožeča stranka v skladu z določbo 3. odstavka 25. ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko je v postopku zastopal odvetnik, zato se tožeči stranki priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika)