Jedro

Odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje. To posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3077/2017-22 z dne 22. 9. 2022 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) ugotovil, da tožniku preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe Bpp 3077/2017 z dne 11. 4. 2018 (točka I izreka); odločil, da se razreši odvetnica A. A. (točka II izreka); ter da tožnik ne more več zaprositi za dodelitev BPP v prvi fazi za pravno svetovanje glede verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaradi izplačila odškodnine po škodnem dogodku z dne 21. 1. 2015 in v drugi fazi ob podanih verjetnih izgledih za uspeh za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi izplačala odškodnine po škodnem dogodku z dne 21. 1. 2015 (točka III izreka). Odločitev o višini neupravičeno dodeljene BPP je bila pridržana (točka IV izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožniku z odločbo z dne 11. 4. 2018 dodelila redno BPP v prvi fazi (za pravno svetovanje glede verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP zaradi izplačila odškodnine po škodnem dogodku z dne 21. 1. 2015) in v drugi fazi ob podanih verjetnih izgledih za uspeh (za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in postopku mediacije zaradi izplačala odškodnine po škodnem dogodku z dne 21. 1. 2015). Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A. A. Z odločbo z dne 11. 4. 2018 je bilo tožniku naloženo, da je dolžan, v kolikor bo odvetnik ocenil, da obstajajo verjetni izgledi za uspeh v predmetnem sodnem postopku, vložiti tožbo pred potekom zastaralnega roka in v roku osem dni od vložitve tožbe o tem obvestiti pristojni organ za BPP. T0ženka citira 28. člen ZBPP. Ker tožnik ni izpolnil pogoja, naloženega z odločbo o upravičenosti do BPP, je toženka tožnika in imenovano odvetnico z dopisom z dne 11. 12. 2018 pozvala, da obvesti prisojni organ za BPP, ali je pri pristojnem sodišču vložil tožbo in, če je ni, naj navede razloge, zakaj ne. Odvetnica je sporočila, da tožba še ni bila vložena, navedla razloge, zakaj je temu tako, in zaprosila za podaljšanje roka za vložitve tožbe, čemur je toženka ugodila in rok podaljšala do 1. 5. 2018 (pravilno 1. 5. 2019, _opomba sodišča_). Toženka je odvetnico z dopisom z dne 16. 5. 2019 ponovno pozvala, ali je bila tožba vložena. Odvetnica je odgovorila, da tožba še ni bila vložena, saj se je tožnik odločil, da počaka na razplet kazenskega postopka z enakim dejanskim stanjem. Toženka je nato tožnika z dopisom z dne 7. 6. 2022 ponovno pozvala, naj sporoči, ali je vložil tožbo, in, če je ni, naj navede razloge, zakaj ne oz. da predloži dokazila, da tega pogoja ni izpolnil zaradi razlogov, ki niso bili na njegovi strani. Toženka navaja, da je bil navedeni poziv tožniku osebno vročen dne 10. 6. 2022 na naslovu za vročanje ZPKZ Koper, Ankaranska cesta 3, Koper, vendar pa se tožnik na predmetni poziv vse do izdaje izpodbijane odločbe ni odzval, prav tako ni predložil dokazil o vloženi tožbi. Imenovani odvetnici predmetni poziv ni bil vročen, saj je v vmesnem času postala sodnica. Ker tožnik ni izpolnil pogoja, naloženega z odločbo o upravičenosti do BPP, je toženka ugotovila, da mu preneha pravica do BPP, in odločila, kakor izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ne drži, da mu je bil poziv z dne 7. 6. 2022 vročen v ZPKZ Koper. Predmetnega poziva ni prejel in mu ni bil vročen, poleg tega je bil v obravnavanem obdobju na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Dob, zato navedenega poziva ni mogel prejeti v ZPKZ Koper, ker se tam takrat sploh ni nahajal. Zavzema se za odpravo izpodbijane odločbe.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022, s katerim je toženka tožnika pozvala, da se izjavi glede vložene tožbe, tožniku vročen.

7. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Nadalje peti odstavek istega člena določa, da če prosilec ne izpolni roka ali pogoja iz prejšnjih dveh odstavkov, mu preneha pravica do BPP oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če so stroški že nastali. Glede na navedeno je toženka upravičeno začela ugotavljati, ali je tožnik izpolnil pogoj, ki mu je bil naložen z odločbo o upravičenosti do BPP.

8. Da bi toženka preverila, ali je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine, kar je bil pogoj, naložen z odločbo o upravičenosti do BPP z dne 11. 4. 2018, je tožniku poslala tri pozive na izjasnitev. Zadnji, tretji poziv z dne 7. 6. 2022, je v zadevi sporen. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanje odločbe navedla, da je bil predmetni poziv tožniku osebno vročen v ZPKZ Koper, na naslovu Ankaranska cesta 3, Koper. Ker se tožnik na poziv ni odzval, je toženka odločila, kakor izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Iz upravnega spisa, to je iz poziva z dne 7. 6. 2022 (list. št. 43 upravnega spisa) izhaja, da naj bi bil predmetni poziv tožniku vročan v ZPKZ Koper, vendar pa se na vročilnici, pripeti k temu pozivu, nahaja žig ZPKZ Dob. Tožnikov temeljni ugovor je, da spornega poziva ni prejel in da mu le-ta ni mogel biti vročen v ZPKZ Koper, saj se v spornem obdobju tam ni nahajal, pač pa je tedaj bival v ZPKZ Dob. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo drugačna dejstva, kakor iz upravnega spisa oz. postopka, ki ga je vodila toženka. Obrazložitev izpodbijane odločbe je zato v tem delu pomanjkljiva in ne sledi določbi prvega odstavka 214. člena ZUP.1 Sodišče še dodaja, da je toženko v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. in 286.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s pozivom z dne 19. 12. 2022 pozvalo na izjasnitev v zadevi, in sicer da pojasni, ali je bil tožniku sporni poziv vročen in, če ja, kje. Vendar pa je toženka v odgovoru zgolj navedla, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena v ZPKZ Dob. O vročitvi izpodbijane odločbe pa v zadevi ni spora, temveč je sporna vročitev predmetnega poziva.

9. Ker torej v zadevi odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje, to posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi (9. člen ZUP), kar pa predstavlja tudi bistveno kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).2

10. Ob upoštevanji vsega navedenega je sodišče tožbi tožnika na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku mora toženka pred odločitvijo o prenehanju upravičenosti do BPP s svojimi stališči seznaniti tožnika in mu dati možnost, da se o njih izjavi, odločitev pa nato obrazložiti tako, da jo bo moč preizkusiti.

11. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 1488/2022-6 z dne 24. 11. 2022. 1 Prvi odstavek 214. člena ZUP določa: "Obrazložitev odločbe obsega: 1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank." 2 Bistvena kršitev pravil upravnega postopka je podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.