Jedro

Organ za BPP je utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve iz izpodbijane odločbe lahko omajale. Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka namreč ni smotrno voditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče RS - organ, pristojen za odločanje o odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 41/2011 z dne 15. 12. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je bila s prej navedeno odločbo zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga tožnika kot subsidiarnega tožilca zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in državnih organov po prvem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani se je v svoji odločitvi opiral na sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. KT (0)588/10-2-MI-ml z dne 22. 11. 2010, s katerim je bila zavržena kazenska ovadba, ker je državni tožilec ugotovil, da ni podan utemeljen sum, da bi osumljenec storil naznanjeni kaznivi dejanji, saj oškodovanec (v tem upravnem sporu tožnik) ni z ničemer izkazal, da bi bile trditve osumljenca neresnične in da bi bile sploh pomembne za odločitev v pravdni zadevi opr. št. P 2762/2000, ter na tej podlagi ocenil, da tožnik v postopku vložitve obtožnega predloga, s katerim bi nadaljeval kazenski pregon, nima verjetnih izgledov za uspeh. V izpodbijani odločbi se tudi organ za BPP Upravnega sodišča RS, ki je to odločbo izdal, sklicuje na ugotovitve državnega tožilstva in ugotavlja, da tožnik v svoji vlogi ni navedel nobenega novega dejstva, okoliščine ali dokaza, ki bi vzpostavljal utemeljen sum, da bi bili naznanjeni kaznivi dejanji storjeni. Zato se strinja z zaključkom organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani, da tožnik verjetnih izgledov za uspeh pri nadaljevanju kazenskega postopka nima, glede na to pa tudi nima verjetnega izgleda, da bi uspel s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zavrnil na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker tožnik ni izpolnil v njem določenega objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik vlaga tožbo, ker se ne strinja z izpodbijano odločbo. Navaja, da mu sodišče s svojo razlago in odločitvami povzroča vedno večjo stisko. Krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker mu ne dodeli brezplačne pravne pomoči, sam pa si, ker ni pravnik, predpisov ne zna tolmačiti. Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena odločitev ne bo pravilna. S predmetno tožbo prosi tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se ta tožba pravilno sestavi, in za oprostitev plačila stroškov in sodnih taks.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s predmetno tožbo in zastopanje v tem upravnem sporu je bila zavrnjena z odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 62/2012 z dne 16. 5. 2012. Tožba ni utemeljena.

Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena na podlagi presoje, da ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči; po prvi alinei tega odstavka mora biti izpolnjen pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Organ za BPP je ocenil, da v zadevi ni verjetnosti za tožnikov uspeh.

Tožnik je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 41/2011 z dne 15. 12. 2011, s katero mu je bila odrečena brezplačna pravna pomoč, za katero je zaprosil v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga zoper A.A., zoper katerega je vložil ovadbo, ki pa jo je državni tožilec zavrgel. V navedeni odločbi je pristojni organ presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku sprejel na podlagi ocene državnega tožilca, da ni podan utemeljen sum, da bi A.A. storil naznanjeni kaznivi dejanji, saj tožnik ni izkazal, da bi bile osumljenčeve trditve neresnične, izkazal pa tudi ni, da bi bile te trditve v pravdnih zadevah sploh pomembne. Organ je ugotovil, da tožnik tudi v svoji vlogi ni navedel dejstev, iz katerih bi lahko izhajal utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Glede na takšne ugotovitve je ocenil, da nadaljevanje kazenskega pregona ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh. V izpodbijani odločbi je organ za BPP tega sodišča pritrdil opisani presoji organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je prišel do enakih ugotovitev. Tem pa glede na spisne podatke pritrjuje tudi sodišče, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi te ugotovitve lahko omajale. Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka namreč ni smotrno voditi. Glede na navedeno je organ za BPP tega sodišča utemeljeno sklepal, da tožnik tudi nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je z izpodbijano odločbo kršena Ustava RS in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Upravičenje do dodelitve brezplačne pravne pomoči ni ustavna pravica; brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Določbe tega zakona so bile v izpodbijani odločbi po presoji tega sodišča pravilno upoštevane (glede uporabe materialnega prava je sodišče izpodbijano odločbo preizkusilo po uradni dolžnosti). Pojasnjuje pa še, da je tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice dopustno dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojevati z izkazano možnostjo za uspeh v sodnem postopku.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

O tožnikovem predlogu za oprostitev stroškov in plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči obveznost plačila sodnih taks ni predpisana (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah), stroške postopka pa v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).