Oškodovanec

Spol:

ženska

Starostna skupina:

od 18 do 26 let

Ob sinovi nesreči je bila stara 25 let.

Ponesrečenec

Spol:

moški

Starostna skupina:

do 7 let

Razmerje z oškodovancem:

sin

Otrok je bil ob nesreči star 18 mesecev.

Škodni dogodek

Prometna nesreča - trčenje motornih vozil.

Družinske razmere

Posnesrečeni sin je zaradi posledic nesreče, v kateri je utrpel katastrofalno škodo, tetraplegik in 100% invalid.

Poleg poškodb hrbtenice je utrpel hipoksično okvaro možganov zaradi zastoja srca neposredno po nezgodi, kronično odpoved dihal, sublukacijo kolka desno, zlom 4. prsnega vretenca, vdor zraka v levo prsno votlino, udarnino glave, bakterijsko pljučnico, obstruktvini hidrocefalus, meningitis, hiposmolalnost in hiponatremijo, živčno mišično disfunkcijo sečnega mehurja, stanje s traheostomo, odvisnost od respiratorja, stanje s cististomo.

Popolnoma je odvisen od drugih, potrebuje 24-urno nadzorstvo in oskrbo. Nikoli ne bo mogel skrbeti zase niti gleda hranjenja niti glede osebne higiene, ne bo imel nadzora nad oravlajnjem telesnih potreb, odvisen bo od respiratorja. Če bo razvil govor, bo ta otežen zaradi trajne traheostome. Mogoče so deformacije kosti zaradi motnje v rasti; kognitivni razvoj bo upočasnjen; prihajalo bo do zapletov, ki ga bodo lahko življenjsko ogrozili (okužbe dihal in sečil, skolioza, osteopenija, preležanine).

Od 5-tega leta dalje je v vrtcu ob materini stalni prisotnosti.

Življenje se je tožnici povsem spremenilo. Odpovedala se je svojim življenjskim ciljem in uresničevanju pravic osebnosti, opustila študij in delo ter se v celoti posvetila skrbi za hudo poškodovanega sina. Dogodek je bil zanjo hud psihičen šok, še dodatno tudi zato, ker je bila ob nesreči noseča. Ni vedela ali bo sin preživel (potrebnih je bilo nekaj reanimacij, operacij). Potrebna je bila dolga rehabilitacija v URI Soča in ZDA. Glede na starost sina je bila vez med njima, razvojno gledano, še zelo intenzivna. Zaradi otrokovega stanja neizmerno trpi in bo tudi v bodoče.

Za otroka skrbi 24 ur dnevno. Nudi mu izjemno zahtevno nego, ki ji povzroča hudo trplejnje in stah (trening diafragme, strah, da bo preslišala zvok, ki opozarja na nepravilno delovanje respiratorja, da bo pri obračanju sina prišlo do poškodb kosti ...). Slabo spi zato, ker je nega potrebna tudi ponoči, pa tudi zaradi zvokov in svetlobe, ki jo oddajajo aparature. Je v stalnem stresu in strahu zaradi skrbi za pravilno in nemoteno delovanje aparatov. Čeprav pri negi otroka pomaga tudi mož (ki hodi v službo), je na njej večja odgovornost in skrb. Prikrajšana je za kakovostno preživljanje prostega časa z možem in drugim otrokom, zaradi česar ji je zelo težko.

Normalnega družinskega življenja ni več, z možem nimata intime, druženja s prijatelji, stiki s sorodniki so zelo omejeni; nimata družabnega življenja, nimata možnosti za družinske dopuste kot pred nesrečo, ko so veiko potovali. Ob vsakodnevni negi, hranjenju in prenašanju sina z respiratorjem in drugimi aparati in ob zavedanju, da se stanje ne bo izboljšalo, toženka neizmerno trpi in bo tudi v bodoče.

Zveza:

ZOR člen 200