22. 11. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe samostojne podjetnice Darje Makivič, s. p., KRAS – ŠPED, Sežana, ki jo zastopa Ivan Šalinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 22. novembra 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4.a člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 – popr. in 59/02) ter 48. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 381/2009 z dne 26. 11. 2009 in zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 288/2007 z dne 2. 6. 2009 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Carinski urad Sežana je v postopku naknadnega obračuna carinskega dolga pritožnici, kot zavezanki iz polja 50 enotne carinske listine (v nadaljevanju ECL), naložil plačilo carinskih dajatev in davka na dodano vrednost. Ugotovil je, da pritožnica kot glavna carinska zavezanka iz ECL ni izpolnila dolžnosti iz 125. člena Carinskega zakona (v nadaljevanju CZ), saj vstopnemu carinskemu organu, kljub njegovemu pozivu, do izdaje odmernih odločb ni predložila dokazov o pravilni izvedbi tranzitnega postopka (tj. dokazila o prijavi blaga namembni carinarnici). Ministrstvo za finance je pritožbo pritožnice zoper odločitev organa prve stopnje zavrnilo. Zoper to odločitev je pritožnica vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo z izpodbijano sodbo in s tem potrdilo pravilnost naknadnega obračuna carinskih in davčnih dajatev. Vrhovno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice zoper sodbo prvostopenjskega sodišča kot nedovoljeno, ker je presodilo, da nista izpolnjena zatrjevana pogoja za dovoljenost revizije iz 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1).

2.Pritožnica izpodbijanima odločitvama očita kršitev 22., 23., 24. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

3.Hkrati z ustavno pritožbo pritožnica (oziroma pobudnica) vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4.a člena CZ ter 48. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Meni, da je razlaga sodišč, po kateri se v carinskem postopku namesto izpodbijanih določb CZ in ZUP uporablja 80. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/97 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju OZ), ustavno nesprejemljiva z vidika načela demokratičnosti (1. člen Ustave), načel pravne države (2. člen Ustave), načela delitve oblasti (3. člen Ustave) in legalitetnega načela (drugi odstavek 120. člena Ustave). Kot utemeljitev zatrjevanega neskladja pobudnica na kratko predstavi pomen navedenih ustavnopravnih načel. Navaja še, da sta se sodišči neupravičeno spuščali v civilnopravno razmerje med špedicijo in upravnim organom, kar naj bi bilo v nasprotju z 6. členom EKČP.

4.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno in določno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. V pobudi očitane protiustavnosti pa ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da je zakonska določba protiustavna, če se razlaga na način, kot jo je razlagalo sodišče. Z navedbami v pobudi, s katerimi pobudnica utemeljuje zatrjevano neskladje izpodbijane ureditve z Ustavo in ki po vsebini pomenijo le nestrinjanje z uporabo določb OZ v konkretnem postopku naknadne odmere premalo plačanih carinskih in davčnih obveznosti, pa pobudnica nasprotuje prav razlagi predpisov, na katere sta sodišči v konkretnem postopku oprli izpodbijano odločitev. S takšnimi navedbami pa pobudnica ni zadostila zahtevi iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS, tj. zahtevi po jasni in določni navedbi razlogov, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost.

5.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb CZ in ZUP ne izpolnjuje pogojev iz navedenih členov ZUstS, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka). Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo zakonskih določb zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi Ustavno sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njihove ustavnosti.

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik