Jedro

Diplomo, ki jo je po 25.6.1991 izdala Veterinarska fakulteta v Beogradu, je šteti za posamični pravni akt tuje države.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 22. 5. 2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Veterinarske fakultete v L. z dne 31.1.2001, s katerim je bilo odločeno, da se tožniku nostrificira diploma, ki jo je dne 27.6.1991 izdala Veterinarska fakulteta Univerze v Beogradu (ZRJ) pod pogojem, da opravi še izpit iz predmeta Upravno in sodno veterinarstvo in delna izpita zakonodaje s področja Farmakologija in toksikologija in s področja Higiena in nadzor živil, ter da vpiše 120 ur izbirnih predmetov, da ustreza pogojem, ki so v Sloveniji predpisani za pridobitev naslova doktor veterinarske medicine.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot materialno pravno podlago za odločitev v sporni zadevi navaja drugi odstavek 8. člena Zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (ZNTPS, Uradni list SRS, št. 42/72). Ugotavlja, da tožnik ne uveljavlja ugovorov, ki bi se nanašali na samo pravilnost dodatnih pogojev oziroma izpitov, ki jih mora še opraviti, da pridobi naslov doktorja veterinarske medicine, zato se sodišče prve stopnje v samo pravilnost izbire ni spuščalo. Organ prve stopnje je odločal o nostrifikaciji na podlagi ZNTPS in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami) kot procesnem predpisu in je torej moral uporabljati tiste predpise, ki so veljali v času njegovega odločanja. Glede na določbo prvega odstavka 8. člena ZNTPS je po presoji sodišča prve stopnje organ prve stopnje pravilno odločil in upošteval učni program veterinarske fakultete, ki je veljal v času njenega odločanja. Tožbene ugovore, da je tožnik diplomiral zgolj en dan po tistem, ko bi bila njegova diploma, pridobljena v tujini, povsem enakovredna z diplomo pridobljeno v Republiki Sloveniji, da že devet let neprekinjeno opravlja delo terenskega veterinarja in da je zaprosil za pridobitev državljanstva in ima osebno delovno dovoljenje, sodišče prve stopnje zavrača kot neutemeljene, saj glede na materialnopravno podlago to niso pravno relevantna dejstva za odločitev.

Tožnik zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo (sedaj revizijo) iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je s študijem veterine pričel in ga končal v času, ko je SFRJ še obstajala. Diploma Veterinarske fakultete v Beogradu je imela veljavo na celotnem teritoriju bivše SFRJ. Zaradi okoliščin, ki niso bile v njegovi sferi, se mu je zgodilo, da je diplomiral 24 ur po osamosvojitvi Republike Slovenije. Republika Slovenija torej ločuje doktorje veterinarske medicine na tiste pred in tiste po osamosvojitvi. Zahteva, da tožena stranka pojasni, kakšne študijske obveznosti je naložila doktorjem veterinarske medicine, ki so diplomirali v bivših republikah SFRJ pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, pa so bile take diplome avtomatično nostrificirane. Ne more se mu nalagati dodatnih študijskih obveznosti ob nostrifikaciji diplome, saj se v enem dnevu študijski program Veterinarske fakultete v Beogradu ni nič spremenil in je ostal tak, kot dan pred tožnikovo diplomo, torej še v času, ko tožniku ne bi bilo treba diplome nostrificirati. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V okviru teh norm se izvaja tudi ta revizijski preizkus.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik dne 26. 6. 1991 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Beogradu, dne 27. 6. 1991 pa mu je bila izdana diploma o tem.

Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) posamični pravni akti, ki jih po uveljavitvi tega zakona izdajo organi drugih republik tedanje SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte tuje države. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je pričel veljal dne 25. 6. 1991. Glede na citirano določbo torej ni nobenega dvoma, da je diplomo Veterinarske fakultete v Beogradu treba šteti za posamični pravni akt organa tuje države.

Glede na navedeno je organ prve stopnje pravilno uporabil Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval in v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala upošteval sistem šolanja v zadevni tuji državi, predmetnik oziroma učni načrt in program šole, na kateri je bilo spričevalo pridobljeno, pogoje za sprejem v šolo, trajanje šolanja, pravice, ki jih daje spričevalo v državi, v kateri je bilo pridobljeno, ter druge okoliščine, ki so pomembne za nostrifikacijo. Ker je organ prve stopnje ugotovil, da tožnikova diploma Veterinarske fakultete v Beogradu pogojno ustreza zahtevam, ki so predpisane za pridobitev diplome na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, je tožniku diplomo (pogojno) nostrificiral, hkrati pa mu naložil, da opravi določene dopolnilne izpite, kar določa drugi odstavek 8. člena ZNTPS. Tožnik v reviziji neposredno ne izpodbija ugotovitev organa prve stopnje glede primerjave programov obeh fakultet, poleg tega pa so te ugotovitve stvar dejanskega stanja, v reviziji pa le-tega ni mogoče izpodbijati.

Neutemeljen je revizijski ugovor, ki se nanaša na dejstvo, da je tožnik diplomiral samo 24 ur po osamosvojitvi Republike Slovenije, in da pred tem datumom izdanih diplom Veterinarske fakultete v Beogradu v Sloveniji ni bilo treba nostrificirati. Pravno relevantno za odločitev v tej stvari je namreč samo dejstvo, da je bilo na podlagi tretjega odstavka 8. člena Temeljne ustavne listine treba šteti tožnikovo diplomo za diplomo šole tuje države ter da jo je zaradi njene veljavnosti v Republiki Sloveniji treba nostrificirati.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).