Jedro

Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena ZIZ potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se glasi: „Ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi se ugodi, sklep o izvršbi opr. št. I 74/2017 z dne 22. 5. 2017se razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.“

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi, tako da je v 1. točki izreka sklepa o izvršbi opr. št. I 74/2017 z dne 22. 5. 2017 dodalo besedilo: „po dogovoru pa se lahko stik izvede tudi na kakšni drugi lokaciji, upoštevaje želje mld. A.A. in vsebino stika“ (I. točka izreka). V preostalem delu pa je ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta dolžnika in navajata, da že dlje časa pred sklenitvijo sodne poravnave stikov med upniki in mld. A.A. ni bilo, ker jih je deklica odklanjala. O stikih v pravem pomenu besede, da bi deklica imela samostojne stike, ni mogoče govoriti že od 22. 5. 2016 dalje. Kljub temu sta dolžnika pristala na zapis sodne poravnave z dne 9. 1. 2017, ker sta želela, da bi ostale možnosti odprte in so se dogovorili, da si bodo prizadevali, da bi stiki spet stekli. Prav to je bil razlog za zapis „upoštevaje želje mld. A.A.“, ki se nanaša na željo po stikih in tega sedaj ni mogoče drugače interpretirati. V poravnavo ni mogoče posegati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pogojev za izdajo sklepa v nepravdnem postopku, ko je A.A. odklanjala stike in je izvedenec zavzel stališče, da se je ne sme siliti in ne presenečati z obiski, ni bilo, kljub temu pa sta dolžnika pristala na sklenitev sodne poravnave. Še naprej sta bila na vseh srečanjih prisotna, da so se ta lahko izvedla. Iz poravnave namreč jasno izhaja, da se stik s starimi starši ne izvede, če A.A. tega ne želi, tega dela pa v sklepu o izvršbi sploh ni, čeprav je bistven celoten tekst sodne poravnave. Sodišče je poseglo v tekst sodne poravnave in ga predrugačilo, za kar ni nobene podlage, saj je izpustilo pomemben del dogovora o tem, da se stik ne izvede, če A.A. tega ne želi. Iz izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da sta dolžnika dolžna A.A. predati upnikom vse od 26. 5. 2017 dalje, čeprav je izpodbijani sklep izdan skoraj leto kasneje in še niti ni pravnomočen. Dolžnika sta sodišče seznanila tudi, da samostojnih stikov že dalj časa ni in da gre za srečanja, na katerih sta prisotna dolžnika. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da sta dolžnika dolžna A.A. izročiti upnikom, kar pomeni, da dolžnikov na stikih ni, čeprav se vsi, tudi upniki zavedajo, da zaenkrat to ni mogoče. Vsi udeleženci postopka so se sicer strinjali, da bi bili stiki z upniki A.A. v korist, dejstvo pa je, da A.A. samostojne stike odklanja že od 22. 5. 2016 in jih zato ni mogoče izvesti. S tem namenom se je vključil tudi CSD, ki je pomagal pri izvedbi stikov. Iz poročil je jasno razvidno, da A.A. stikov ni želela kljub temu, da sta dolžnika storila vse, da bi stekli. Ni znano pa niti, v čem je pravni interes tretjega upnika za izdajo sklepa o izvršbi, saj stiki z njim potekajo ob prisotnosti dolžnikov. Odločitev izvršilnega sodišča nima podlage in je neizvedljiva. Sodišče bi lahko dolžnikoma naložilo predajo otroka in denarno kazen, če bi ugotovilo, da sta dolžnika kriva, da se stiki ne izvajajo. V ta namen je postavilo izvedenca, ki svoje naloge ni v celoti opravil. Bistveno je namreč ugotoviti, zakaj A.A. odklanja stike, kot tudi, kako naj jo na stike pripravita. Poleg tega izvedenec ni opravil pregleda A.A. oziroma je ta potekal na način, da je povabil upnike in dolžnika z mld. A.A. istočasno, brez da bi o tem dolžnikoma karkoli povedal. Postavil se je na stališče, da je za neizvedbo stikov kriv odnos med starimi starši, kar pomeni, da ne drži, da dolžnika nočeta izvrševati stikov. Izvedenec je glede izvajanja stikov priporočil postopnost, torej da sta na stikih prisotna dolžnika in se počasi odmikata po določenem obdobju, sodišče pa se je odločilo za takojšnjo izročitev otroka upnikom ne glede na posledice za otroka. Sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov, in sicer ni zaslišalo razredničarke, pedopsihiatrinje, psihologinje CSD, ki bi podale strokovno oceno glede A.A. in pomagale izvedencu, niti ni o teh dokaznih predlogih odločilo. Mnenje izvedenca pa je povzelo le delno in subjektivno. Pri tem manjka subjektivna ocena sodišča glede koristi mld. A.A.. Če bo sodišče vztrajalo pri izdanem sklepu, bosta dolžnika A.A. morala predati upnikom v vsakem primeru, zaenkrat pa se z upniki še dogovarjajo glede njune prisotnosti na stikih. Neposredna prisilitev otroka na stike slednjemu ni v korist, A.A. pa se stikom s starimi starši upira v celoti, stikom s stricem pa v primeru, če so brez prisotnosti dolžnikov. Na zadnjih dveh stikih dne 19. in 25. 5. 2018 se je sicer uklonila volji dolžnikov in bila na prvem stiku nekaj časa sama z upniki, vendar pod pretvezo, drugi stik pa je potekal ob prisotnosti dolžnikov.

3. Upniki so podali odgovor na pritožbo, v njem izrazili svoje strinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi so upniki vložili predlog za izvršbo na podlagi sodne poravnave opr. št. N 59/2016 z dne 9. 1. 2017, s katero so bili določeni stiki med upniki in mld. A.A.. Sodišče prve stopnje je predlogu za izvršbo ugodilo in s sklepom z dne 22. 5. 2017 naložilo dolžnikoma, da sta dolžna vsako drugo soboto izročiti mld. A.A. prvemu upniku in s tem omogočiti stike v teh dneh med 10.00 in 13.00 uro, oziroma najdlje do 15.00 ure ter da sta dolžna vsak drugi petek izročiti mld. A.A. drugi upnici in tretjemu upniku in s tem omogočiti stike v teh dneh med 15.00 in 18.00 uro, pri čemer se stik lahko ustrezno podaljša. Za primer neizpolnitve obveznosti, je sodišče dolžnikoma izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR. Zoper izdani sklep sta dolžnika vložila ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom le delno ugodilo, tako da je v 1. točki izreka sklepa o izvršbi dodalo besedilo: „po dogovoru pa se lahko stik izvede tudi na kakšni drugi lokaciji, upoštevaje želje mld. A.A. in vsebino stika“, v preostalem pa je ugovor zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zlasti ob upoštevanju izvedenskega mnenja z dne 14. 2. 2018 skupaj z dopolnitvijo z dne 4. 4. 2018 ocenilo, da so stiki z upniki mld. A.A. v korist in ji upniki ne predstavljajo faktorja travmatizacije, zaradi česar sta jo dolžnika dolžna vzpodbuditi k vzpostavitvi stikov.

6. Iz besedila sodne poravnave izhaja, da se stik s starimi starši (drugo upnico in tretjim upnikom) ne izvede, če mld. A.A. tega ne želi (odkloni), česar sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o izvršbi ni upoštevalo. Tudi v kolikor bi besedilo sodne poravnave interpretirali v smislu, da se želja (izražena volja) mld. A.A. glede stikov s starimi starši upošteva le v okviru presoje otrokovih koristi, je utemeljena pritožbena navedba, da izpodbijana odločitev nalaga izročitev mld. A.A. (na stike z upniki) brez prisotnosti dolžnikov, ne da bi za to bili izpolnjeni potrebni pogoji. Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom. V konkretnem primeru je izvedenec v mnenju z dne 14. 2. 2018 tako glede stikov z drugo upnico in tretjim upnikom kot tudi glede stikov s prvim upnikom navedel, da so stiki med mld. A.A. in upniki do sedaj vedno potekali ob navzočnosti dolžnikov ter priporočil postopnost prehoda na samostojne stike. Po oceni pritožbenega sodišča torej ureditev stikov, kot izhaja iz sodne poravnave, ki navzočnosti dolžnikov in postopnega prehoda na samostojne stike, ne določa, glede na trenutne okoliščine, upoštevaje izvedensko mnenje, ni v korist mld. otroka, zato ni mogoče dovoliti predlagane izvršbe. Gre namreč za specifično situacijo, ki očitno narekuje izpeljavo dokaznega postopka s pomočjo izvedenca ustrezne stroke, ki bo spremljal izvajanje stikov med mld. A.A. in upniki ob navzočnosti dolžnikov ter podal mnenje o tem, ali in po kolikšnem času je prehod na samostojne stike (brez navzočnosti dolžnikov) tako glede stikov s prvim upnikom, kot tudi z drugo upnico in tretjim upnikom, mogoč in v korist mld. A.A.. Takšnemu spremljanju izvajanja stikov in postopnemu prehajanju s stikov ob navzočnosti na samostojne stike pa je namenjen nepravdni postopek za ureditev oziroma spremembo stikov.

7. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnikov ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi v celoti ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upoštevaje koristi otroka bo namreč potrebno sprožiti nov (nepravdni) postopek, v katerem se bo ugotovilo, kakšna oblika stikov je za določeno (začasno), kot tudi nedoločeno obdobje mld. otroku v največjo korist in posledično ustrezno uredilo stike.