Jedro

Poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo se ni udeležila nobena stranka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo obravnavani sklep o ustavitvi postopka, potem ko je ugotovilo, da je bilo za oba naroka vabilo strankam pravilno vročeno, toda na nobenega ni pristopil nihče. Takšen izostanek obeh strank pa ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno (tretji odstavek 28. člena ZDSS-1).

Po drugem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka ali pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. S Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem je določena vsebina ter oblika obrazca, ki je drugačna od odločbe ZZZS o bolniškem staležu zakonitega zastopnika tožeče stranke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prošnje tožeče stranke za preložitev glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep z dne 18. 2. 2015.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je sodišču pravočasno posredovala opravičilo za odsotnost zakonitega zastopnika, ki se je še vedno zdravil in je bil v bolniškem staležu. Sodišče prve stopnje bi moralo razlikovati opravičilo zaradi enkratne odsotnosti z naroka in dalj časa trajajoči bolniški stalež. Navaja, da lahko v skladu s 115. členom ZPP sodišče preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, kar pomeni, da se je dogodek zgodil nepričakovano. Sodišče nima pravice zahtevati vpogleda v medicinsko dokumentacijo bolnika (tožeča stranka navaja „diagnozo“), lečeči zdravnik pa tudi ne sme izdajati trenutnih opravičil, saj je to pri bolniškem staležu, daljšem od 30 dni, v izključni pristojnosti ZZZS. Sodišče bi lahko zaprosilo ZZZS za morebitna dodatna pojasnila, v kolikor bi dvomilo v opravičenost dokončne odločbe pa tega ni storilo. S svojimi procesnimi ravnanji sodišče ravna na način, da škoduje oziroma da ima to škodljive posledice za tožečo stranko. Zato predlaga, da se sklep odpravi, razveljavi in zadeva dodeli drugemu sodniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba tožnika, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja 3. odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1). Ta določa, da se poravnalni ali prvi narok za glavno obravnavo preloži, če na njega ne pride nobena stranka. Če niti na naslednji narok ne pride nobena stranka se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Prav slednje procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

6. Iz listin sodnega spisa izhaja, da se poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo z dne 3. 10. 2014 ni udeležila nobena stranka. Enako se je zgodilo tudi na ponovnem naroku dne 17. 12. 2014, na katerega ni pristopil tožnik, niti tožena stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo obravnavani sklep, potem ko je ugotovilo, da je bilo za oba naroka vabilo strankam pravilno vročeno, toda na nobenega ni pristopil nihče. Takšen izostanek obeh strank pa ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Hkrati pomeni, da vsebinsko sojenje v zadevi več ni dopustno.

7. Po drugem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka ali pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po 80.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3, Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami) se zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje, v zdravniškem potrdilu pa morajo biti navedeni osebno ime, prebivališče in datum rojstva osebe, podatek o upravičeni odsotnosti in predvideno obdobje ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali za poškodbo. S Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008), je določena vsebina ter oblika obrazca, ki je seveda drugačna od odločbe ZZZS o bolniškem staležu zakonitega zastopnika tožeče stranke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prošnje tožeče stranke za preložitev glavne obravnave z dne 29. 9. 2014, ki se je nanašala na poravnalni narok z dne 3. 10. 2014 in predloga tožeče stranke (brez datuma), ki ga je sodišče prejelo 12. 12. 2014 in ki se nanaša na narok, razpisan za dne 17. 12. 2014. 8. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Do ostalih pritožbenih navedb tožeče stranke se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

10. Pritožbeno sodišče o morebitnih pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožnik v pritožbi ni zaznamoval.