10. 9. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janka Okorna, Koper, ki ga zastopa Odvetniška družba Matoz, o. p. , d. o. o., Koper, na seji 10. septembra 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik uvodoma navaja, da izpodbija 16. člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTI), vendar iz nadaljnje vsebine pobude izhaja, da izpodbija zgolj prvi odstavek navedenega člena. Pobudnik trdi, da je zakonska definicija zaprtega prostora iz prvega odstavka 16. člena ZOUTI pomensko odprta, nejasna oziroma dvoumna, kar naj bi bilo v nasprotju načelom določnosti in jasnosti zakonov ter načelom pravne varnosti in predvidljivosti iz 2. in 28. člena Ustave.

2.Izpodbijani predpis je med postopkom pred Ustavnim sodiščem z uveljavitvijo Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (Uradni list RS, št. 9/17 – v nadaljevanju ZOUTPI) prenehal veljati (prva alineja prvega odstavka 47. člena ZOUTPI). V primeru, ko med postopkom pred Ustavnim sodiščem predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v izpodbijanem delu preneha veljati, je spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti le, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Če so bile namreč posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati, že odpravljene ali pa takih posledic sploh ni bilo, morebitna ugoditev pobudi ne bi imela vpliva na pobudnikov pravni položaj. V takem primeru pobudnik nima pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Ustavno sodišče je zato pobudnika pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, oziroma naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti niso bile odpravljene.

3.Pobudnik je v odgovoru na poziv navedel, da posledice protiustavnosti izpodbijane zakonske ureditve niso bile odpravljene, ker naj tudi ZOUTPI ne bi dovolj jasno opredeljeval zaprtega prostora. S temi navedbami pobudnik ni izkazal pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Za obstoj pravovarstvene potrebe bi pobudnik moral izkazati, da je – bodisi zaradi neposrednega učinkovanja izpodbijanega predpisa bodisi na podlagi posamičnega pravnega akta, izdanega na podlagi izpodbijanega predpisa – prišlo do posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj in da posledice tega posega še trajajo.[1] Okoliščina, da je po mnenju pobudnika protiustaven tudi kasnejši, neizpodbijani zakon, pa o takem posegu in njegovih posledicah ne pove ničesar. Ker torej pobudnik ni izkazal pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti izpodbijanega neveljavnega predpisa, pogoji za odločanje o pobudi niso podani. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]V primeru posega na podlagi posamičnega pravnega akta bi moral pobudnik skupaj s pobudo vložiti tudi ustavno pritožbo zoper ta akt, in sicer po izčrpanju vseh pravnih sredstev (tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007, Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87).