Jedro

Določitve stikov ne more pogojevati zgolj primerjava med časovno in materialno obremenjenostjo obeh staršev, ampak je potrebno upoštevati predvsem sposobnosti obeh staršev za varstvo in vzgojo otroka, njune osebnostne značilnosti in psihosocialno funkcioniranje.

Pravica do izjave zaradi odsotnosti izrecnega odgovora na navedbe nasprotnega udeleženca ni bila kršena, ker je iz obrazložitve razvidno, da je prvo sodišče obravnavalo argumente stranke za opravo stikov na domu, do njih pa se je tudi opredelilo, s tem, ko je presodilo, kakšni stiki so za otroka najbolj koristni.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2013 potrdi v izpodbijanem delu, sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 1. 2013 pa se v celoti potrdi.

Nasprotni udeleženec sam krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je predlagateljica (mati) vložila predlog za ureditev stikov med njo in mladoletno hčerko U., ki je v varstvu in vzgoji pri nasprotnem udeležencu (očetu).

Z izpodbijanim delom sklepa z dne 30. 10. 2012 (od II. do IV. točke) je prvo sodišče zavrnilo predlagani obseg ureditve stikov. Odločilo je, da se s sodno poravnavo določeni stiki spremenijo tako, da potekajo vsako drugo sredo od 15.00 do 17.00 ure v prostorih CSD S. K., kamor je oče dolžan hčerko pripeljati na stik in jo nato po končanem stiku tudi odpeljati, pri čemer stiki med predlagateljico in hčerko potekajo pod nadzorom strokovnega delavca CSD S. K., začnejo pa se izvajati po pravnomočnosti sklepa. Odločilo je še, da se stik ne izvede, če mati ne pride na stik do 15.15 ure, da je oče dolžan otroka na stik pripraviti, mati pa je dolžna stike izvajati, uredilo je način poteka stikov za primer, če prej opisani stik odpade zaradi bolezni enega od udeležencev in sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

S sklepom z dne 11. 1. 2013 je prvo sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo, s katero so bili za čas do pravnomočnosti določeni stiki v taki obliki, kot je bila določena z gornjim sklepom.

Sklep z dne 30. 10. 2012 s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Soglaša z zaključki sodišča, da je potrebno stike med predlagateljico in hčerko izvajati pod nadzorom in da je koristno izvajanje stikov enkrat na dva tedna po dve uri. Ne soglaša pa s tem, da naj se stiki izvajajo na CSD S. K. Že tekom postopka, ko so se stiki začasno izvajali na CSD, je nasprotni udeleženec opozoril, da takšen način izvajanja stikov zanj ni sprejemljiv, vendar je hčerko na stike vozil, ker je mislil, da bo sodišče njegovemu predlogu ugodilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se sodišče do predloga, da se stiki izvajajo na domu nasprotnega udeleženca in hčere pod nadzorom babice (matere nasprotnega udeleženca) sploh ni opredelilo, niti ni pojasnilo, zakaj takšnemu predlogu ni sledilo. Dejstvo je, da namreč nasprotni udeleženec nima časa voziti hčerko na stike, ker zgodaj vstaja, da poskrbi za kmetijo, nato odide v službo, po prihodu domov pa mora ponovno poskrbeti, da bo vse delo na kmetiji opravljeno. Skrbi še za mamo, katero mora voziti v bolnišnico ter nenazadnje nima denarja za potne stroške. V kolikor bi bili stiki na domu nasprotnega udeleženca, bi bil nasprotni udeleženec na tak način najmanj obremenjen, hčerka pa bi predlagateljico sprejemala v domačem okolju, kar bi pripomoglo k še bolj sproščenim stikom med njo in predlagateljico. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z določitvijo stikov med predlagateljico in hčerko na domu nasprotnega udeleženca pod nadzorom njegove matere. Priglaša pritožbene stroške.

Sklep z dne 11. 1. 2013 s pritožbo izpodbija sam nasprotni udeleženec. Navaja, da ne zavrača odločitve sodišča glede stikov, le da naj predlagateljica sama uredi prevoz hčerke na CSD in nazaj domov. Sam namreč ni sposoben zagotoviti prevoza na stike, ker ima bolno mamo, ki ima visok krvni tlak in hodi s palicami. Tudi sam hodi od zdravnika do zdravnika, ker ima zdravstvene težave. Vsako jutro vstaja ob 4.00 in dela do poznih večernih ur. Na koncu pritožbe pa se še sprašuje: “Ne vem več, v kakšni državi živimo, in ne vem, če me boste kar ubili in me ustrelili.” Odgovora na pritožbi nista bila podana.

Pritožbi nista utemeljeni.

Trditev, da se prvo sodišče ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, da naj predlagani stiki potekajo na njegovem domu v navzočnosti njegove mame, pa tudi trditev, da prvo sodišče teh navedb ni obravnavalo, gre pravno opredeliti kot očitek obstoja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; ta zakon se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakon o nepravdnem postopku). Kršitev pravice do izjave po tej določbi je podana v primeru, če se sodišče ne opredeli do navedb strank, ki niso očitno neutemeljene, so za odločitev relevantne in ne pomenijo zlorabe procesnih pravic (1).

Stališče pritožbe o obstoju zatrjevane postopkovne kršitve ni pravilno. Iz izpodbijanega sklepa z dne 30. 10. 2013 je namreč razvidno, da se je sodišče seznanilo z okoliščinami, zaradi katerih si je predlagatelj želel, da bi stiki potekali pri njemu doma, saj je obravnavalo tako njegove materialne kot časovne zmožnosti za izvedbo prevozov na stike. Res je, da odgovor sodišča na željo nasprotnega udeleženca glede kraja oprave stikov ni izrecen. Vendar se je prvo sodišče do teh navedb nasprotnega udeleženca opredelilo s tem, ko je presodilo, kakšni stiki so za otroka najbolj koristni. Zato pravica do izjave ni bila kršena (2).

Za presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v izpodbijanje prvostopne odločitve o stikih, so odločilne predvsem določbe 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Po prvem odstavku te določbe je pravica do stikov tako pravica otroka kot obeh staršev, z njo pa se zagotavljajo predvsem koristi otroka. Po drugem odstavku mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Četrti odstavek določa obveznost sodišča, da pri odločanju o stikih ravna predvsem v korist otroka. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

Izhodišče za presojo utemeljenosti navedb, usmerjenih v izpodbijanje pravilnosti prvostopne odločitve o začasni odredbi, pa je predvsem 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, med drugim tudi, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala ter je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Po 273. členu ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Ravno zaradi koristi mladoletne hčerke je bilo tako z meritorno odločbo kot z začasno odredbo določeno, da morajo stiki potekati v prostorih CSD pod nadzorom strokovne osebe, in sicer zaradi predlagateljičinega slabšega osebnostnega potenciala, njene odvisnosti od alkohola, lastnih življenjskih zapletov, njene nesposobnosti, da v celoti izpolnjuje svojo starševsko vlogo ter njenega konfliktnega odnosa z lastnimi starši in nasprotnim udeležencem. Gotovo je, da ob ugotovljenih okoliščinah, torej že zaradi nepredelanih odnosov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, dom nasprotnega udeleženca ne more predstavljati prostora, v katerem bi se stik lahko ustrezno izvajal. Prav tako pa mati nasprotnega udeleženca ne more biti primerna oseba za nadzor že zato, ker je pri stikih potreben nadzor strokovne osebe zaradi nudenja potrebne strokovne pomoči in s tem ustreznega zagotavljanja koristnosti stika za otroka.

S trditvijo, da nasprotni udeleženec nima za potne stroške, pritožba pravilnosti prvostopnih ugotovitev glede materialnih zmožnosti nasprotnega udeleženca za opravo stikov ne more izpodbiti. Takšna trditev je namreč preveč posplošena, da bi bilo moč na njeni podlagi podvomiti v prvostopno ugotovitev, da za nasprotnega udeleženca, ki prejema plačo v višini 750,00 EUR, oprava dveh prevozov na 6,5 km oddaljen kraj stikov mesečno, ne predstavlja prekomerne obremenitve. Nadalje pa so preveč posplošene tudi pritožbene trditve glede časovne obremenitve nasprotnega udeleženca. Zato pritožba ni izpodbila niti pravilnosti prvostopnega zaključka, da na strani nasprotnega udeleženca ni kakšnih takšnih ovir, da ne bi mogel vsako drugo sredo ob 15.00 uri hčerke pripeljati na stik ter jo ob 17.00 uri odpeljati.

Res je, da so starši, torej tako oče kot mati, dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje, jih vzgajati in po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo. Nasprotni udeleženec se zato na prvi pogled res utemeljeno sprašuje, kako to, da mora sedaj še voziti hčerko na stike z mamo, katera nima niti zaposlitve niti drugega dela, ko pa že itak povsem sam skrbi za hčerko in jo vzgaja, poleg tega pa hodi v službo, dela na kmetiji in skrbi za bolno mamo. Vendar določitev stikov ni odvisna zgolj od časovne in materialne obremenjenosti staršev. Zato, da se pri določitvi stikov ravna otroku v korist, je namreč potrebno upoštevati predvsem sposobnosti obeh staršev za varstvo in vzgojo otroka, pa tudi njune osebnostne značilnosti in psihosocialno funkcioniranje. Stiki z mamo so se zaenkrat izkazali U. v korist, saj so se ugodno odvijali, ob strokovnem nadzoru pa so na U., ki se ob stiku mame razveseli, saj si želi z njo ustvariti bolj poln in čustveno zadovoljujoč odnos, vzpodbudno vplivali. Vendar ob ugotovljenih okoliščinah na strani mame tej ni moč naložiti “urejanja hčerkinega prevoza na CSD in domov” kot to predlaga oče. Predlagateljica namreč takšne stopnje organiziranosti zaenkrat ni sposobna in bi lahko v primeru, v kolikor bi ji bila takšna oblika obveznosti naložena, zaradi pomanjkanja potrebne zanesljivosti ogrozila hčerino varnost. Ker je najbolj varno, torej najbolj koristno za hčerko, da za ureditev prevozov na stike zaenkrat poskrbi oče, se izkaže odločitev prvega sodišča, da se prevozi na stike naložijo očetu, tudi za materialnopravno pravilno.

Pritožbeni razlogi se tako niso izkazali za utemeljene. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), sta se pritožbi izkazali za neutemeljeni. Zato ju je bilo potrebno zavrniti. Sklep z dne 30. 10. 2012, s katerim je bilo meritorno odločeno o stikih, je bilo tako potrebno potrditi v izpodbijanem delu (3. točka 365. člena ZPP, prvi odstavek 366. člena ZPP in 353. člen ZPP). Sklep z dne 11. 1. 2013, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper začasno odredbo, pa je bilo potrebno potrditi v celoti (3. točka 365. člena ZPP, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 239. in 15. člena ZIZ).

Nasprotni udeleženec mora sam kriti priglašene stroške, ki so mu nastali v zvezi s pritožbo zoper sklep o določitvi stikov, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in 413. člen ZPP).

op. št. (1): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 693/2003 z dne 24. 2. 2005. op. št. (2): Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97 z dne 22. 2. 2001.