Jedro

Pravilno je stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča toženi stranki naložilo povrnitev vseh potrebnih tožnikovih stroškov. Tožnik je zaradi vložene tožbe dejansko dosegel 23 % izpolnitev zahtevka na podlagi delne pripoznave. S pripravljalno vlogo, s katero je vztrajal pri zahtevku 108,90 EUR, je v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil. Toženka je ta znesek 108,90 EUR pripoznala šele v vlogi, s katero je soglašala z delnim umikom. Tako pri odločitvi o stroških postopka ni mogoče upoštevati določbe 158. člena ZPP, ampak določbo 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (IV. točka izreka) delno spremeni tako, da se na novo glasi: "IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 119,81 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa krije sama."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, po kateri je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati dodatek k plači za nadurno delo za obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 v bruto znesku 108,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega nato zneska od 3. 2. 2014 do plačila (točka I izreka). S sodb o je zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 6. 2. 2012 do 2. 2. 2014 od neto zneska dodatka k plači za nadurno delo za obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 (točka II izreka). S sklepom je postopek v preostalem delu zaradi umika tožbe ustavilo (točka III izreka) in toženki naložilo, da tožniku plača stroške postopka v višini 298,66 EUR, v roku 8 dni od prejema odločbe brez obresti, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper IV. točko odločbe se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v tem delu spremeni ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo v stroškovnem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na to, da je tožnik s tožbo zahteval izplačilo za referenčno obdobje 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 v bruto znesku 325,22 EUR in referenčno obdobje 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 v bruto znesku 152,30 EUR, je vrednost spora znašala 477,52 EUR. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 10. 2018 vztrajal le še pri plačilu 108,90 EUR za obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2012 do plačila, v preostalem pa je tožbo umaknil. Ni je umaknil zaradi izpolnitve zahtevka. Tožena stranka je z umikom soglašala. Zato bi moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti glede na uspeh. Tožnik je uspel v 23 %, saj je tožena stranka njegov zahtevek delno do višine 108,90 EUR priznala, v preostalem pa je tožnik tožbo umaknil. Tožena stranka je tako v sporu uspela 77%.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Pravilno je stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča toženi stranki naložilo povrnitev vseh potrebnih tožnikovih stroškov. Tožnik je zaradi vložene tožbe dejansko dosegel 23 % izpolnitev zahtevka na podlagi delne pripoznave. S pripravljalno vlogo, s katero je vztrajal pri zahtevku 108,90 EUR, je v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil. Toženka je ta znesek 108,90 EUR pripoznala šele v vlogi, s katero je soglašala z delnim umikom. Tako pri odločitvi o stroških postopka ni mogoče upoštevati določbe 158. člena ZPP, ampak določbo 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka delno spremenilo. Stroške je znižalo tako, da je upoštevalo tožniku pravilno odmerjene stroške v odločbi sodišča prve stopnje v znesku 298,66 EUR. Toženi stranki je kot potrebne priznalo stroške odgovora na tožbo v višini 200 točk po tar. št. 15/4 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nadaljnji), 50 točk za pripravljalno vlogo z dne 26. 7. 2018 in 150 točk za pripravljalno vlogo z dne 4. 2. 2019 ter materialne stroške v višini 2%. Ob vrednosti točke 0,60 EUR znašajo potrebni stroški tožene stranke 244,80 EUR tako, da ji je tožnik glede na njen uspeh v višini 77 % dolžan povrniti 188,50 EUR, ona pa tožniku ob njegovem 23 % uspehu 68,69 EUR. Po pobotu zneskov je tako tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 119,81 EUR, kot izhaja iz izreka sklepa.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožena stranka ni priglasila.