Jedro

Protispisnost je podana (zgolj) takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin ali zapisnikov (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) razume (tolmači) drugače kot stranka.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: – da za potrebe gospodujočega zemljišča, nepremičnine parc. št. 1209 k. o. ..., last tožnikov, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi vozili, komunalnimi vozili za potrebe gospodinjstva ter tovornimi vozili za potrebe vzdrževanja nepremičnine, ki poteka po parc. št. 1206/4, 1206/2, 1206/3 in 1206/5 k. o. ... v obsegu, kot izhaja iz skice terenske meritve, sestavnega dela sodbe, v breme vsakokratnega lastnika teh nepremičnin; – da so toženci dolžni tožnikoma izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino; – da so toženci solidarno dolžni omogočiti tožnikoma nemoteno izvrševanje opisane služnostne pravice, predvsem so dolžni opustiti vsako postavljanje ovir na sporni poti, posebej parkiranje osebnih vozil; – da sta tožnika dolžna tožencem povrniti pravdne stroške v znesku 199.000 SIT; - da se višji in drugačen tožbeni zahtevek zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo sta tožnika vložila revizijo, v kateri uveljavljata vse revizijske razloge in predlagata, da revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarjata, da je pravnomočna sodba obremenjena z bistveno procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je odločitev v nasprotju s spisovno dokumentacijo, odločilni razlogi pa sploh niso navedeni. Čeprav je v dokazni sklep prvostopenjske sodbe povzet tudi vpogled v fotografije, je kakršnakoli razlaga fotografskega materiala odpadla; razlog ni jasen. Če bi sodišči nižjih stopenj primerjali fotografije s skico v izvedenskem mnenju, bi morali ugotoviti takšen razkorak, ki ne omogoča izpodbijane odločitve; ta je v naravi fizično neizvedljiva. Tudi iz izpovedbe priče A. N., ki je sodišči nista upoštevali, izhaja, da je vmesni prostor neuporaben za prevoze vozil in pomeni izjemno nevarnost za premoženje tistega, ki bi jih opravljal, pa tudi nevarnost za življenje voznika. Sodišče špekulira z dejstvom, da v preteklosti, preden sta tožnika zgradila dvoriščna vrata, ni bilo zapletov, vendar se z razlogom za to ni ukvarjalo. Spisovna dokumentacija ne izkazuje verodostojnosti tožencev. Prav tako sta sodišči nižjih stopenj storili bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; tožnika nista imela možnosti obravnavanja pred sodiščem, če je v celoti prezrta izpovedba priče A. N. Odločitev naj bi bila oprta tudi na dejanske ugotovitve geometra, pri čemer tožnika opozarjata, da geometer ne more biti vsebina odločanja. Razlaga 286. člena ZPP, ki jo je zavzelo pritožbeno sodišče, je nedopustna; dokazni predlog za zaslišanje strank ni ustrezna podpora tistemu, kar želijo toženci v tem postopku dejansko doseči oziroma preprečiti. Poleg tega je podana zmotna uporaba materialnega prava v zvezi s stroškovno odločitvijo.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka, ni dovoljena.

6. Revidenta (izrecno) izpodbijata tudi odločitev o stroških postopka. Odločba o stroških v sodbi se po določbi petega odstavka 128. člena ZPP šteje za sklep, revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (primerjaj 384. člen ZPP). Ker sklep o stroških postopka ni končne narave, revizija zoper odločitev o stroških ni dovoljena(1) in jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu zavrglo.

7. V preostalem (dovoljenem) delu revizija ni utemeljena.

8. Revizija je pravno sredstvo, na podlagi katere Vrhovno sodišče preizkusi pravilnost sodbe, ki je sicer že postala pravnomočna. Gre torej za izredno pravno sredstvo, zato so tudi razlogi, iz katerih jo je mogoče vložiti − v primerjavi s pritožbo - zoženi. V celoti nedovoljeno je izpodbijati tako pravilnost kot tudi popolnost na nižjih stopnjah sojenja ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Z (veliko) večino revizijskih očitkov tožnika - v preobleki zatrjevanih procesnih kršitev − poskušata ravno to, zaradi česar teh navedb ni moč upoštevati. Nadaljnje revizijsko razlaganje teh trditev namreč pomeni zgolj nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami sodišč nižjih stopenj o tem, kakšna sta potek in širina uveljavljane služnostne poti v naravi.(2) Do teh sta sodišči prve in druge stopnje prišli po celoviti presoji vseh izvedenih dokazov skupaj, pri čemer nista kršili procesnih zahtev proste dokazne ocene. (Pravdnemu) sodišču je namreč prepuščeno, da samo poišče in uporabi dejanska dokazna pravila, ki ustrezajo splošnim zakonom mišljenja, izkušenj in človeškega spoznanja; od njega je torej odvisno, kako določen dokaz vrednoti, kakšno težo mu da.(3) V zvezi z uveljavljano bistveno procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana protispisnost) je treba pojasniti, da je ta podana (zgolj) takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin oziroma zapisnikov (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) razume (tolmači) drugače kot stranka. Poleg tega ne drži, da sodišče prve stopnje v okviru svoje dokazne ocene (sploh) ni upoštevalo predloženih fotografij (primerjaj drugi odstavek na peti strani njegove sodbe), glede zatrjevanega neupoštevanja izpovedbe priče A. N. pa velja pripomniti, da sodišče ni zavezano k izrecni obrazložitvi presoje tudi tistih dokazov, ki niso (bili) pomembni za odločitev. Prav tako je neutemeljen revizijski očitek o kršitvi 286. člena ZPP; pritrditi je treba stališču pritožbenega sodišča, da trditvena podlaga prvegatoženca in druge toženke o okoliščinah parkiranja na služnostni poti in njeni širini, vsebovana v njunem odgovoru na tožbo, ni (bila) pomanjkljiva.

9. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 15. 12. 1998. Op. št. (2): Glede na revizijske navedbe velja dodati, da pri priposestvovanju stvarne služnosti njeno vsebino oziroma obseg določa način dejanskega izvrševanja.

Op. št. (3): Kršitev 8. člena ZPP je podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, če bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker bi bila v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili) – v tem primeru gre (lahko) le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, katere pa v tej fazi sojenja (kot že obrazloženo) ni (več) moč izpodbijati oziroma problematizirati ter preizkušati.