Jedro

Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopku upravnega spora primerno uporablja, mora pritožnik izkazati pravni interes za pritožbo, to je možnost, da si s pritožbo lahko izboljša svoj pravni položaj. Če se upravni spor ni začel po tožbi pritožnika, pač pa druge stranke, ki je s tožbo ugovarjala pridobitvi pravice pritožnika, je bila z zavrnitvijo tožbe druge stranke pritožniku dana največja korist (ohranitev pridobitve pravice), kar pomeni, da pritožnik nima možnosti, da si izboljša svoj pravni položaj.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke (SOD) proti odločbi z dne 25.9.2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo SOD zoper odločbo Upravne enote Celje z dne 23.8.2002, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da je SOD dolžna izročiti obveznice v korist R.R. v višini 467,18 DEM in S.S. v višini 467,18 DEM in v korist pok. J.J. v višini 3.114,57 DEM kot odškodnino za podržavljeno nepremičnino, v času podržavljenja parc. št.... (del), zavrnil pa zahtevek za denacionalizacijo iste parcele za solastna deleža, ki sta bila podržavljena pok. F.F. in pok. G.G. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in navaja, da je v upravnem postopku bilo prepričljivo (pravilno in popolno) ugotovljeno, da je bila prejšnjim lastnikom odvzeta posest na parceli št... (podržavljeni z odločbo OLO Celje z dne 29.7.1959, izdano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ZNNZ), ki je danes del javne ceste. Zato je podana podlaga za denacionalizacijo iz 9. točke 3. člena ZDen. Tožena stranka je dala tudi pravilno razlago odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002. Stranke z interesom navajajo, da se jim v tožbi očita, da niso dale točnih podatkov, kdaj naj bi prišlo do odvzema navedenega zemljišča iz posesti oziroma da naj bi še po podržavljenju imele pravico do uporabe zemljišča. Navajajo, da je bilo z navedeno zemljišče takoj po izdaji navedene odločbe OLO Celje počiščeno in spremenjeno v makadamsko cesto. Plačila za odvzeto zemljišče pa pokojna J.J. ni dobila. Ne strinjajo se tudi z zavrnitvijo zahtevka za denacionalizacijo iste parcele za solastna deleža, ki sta bila podržavljena pok. F.F. in pok. G.G. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006- ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, se vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker je bilo v upravnem postopku odločeno meritorno. Po ZDen pa je pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta. Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2), ki se po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora pritožnik izkazati pravni interes za pritožbo, to je možnost, da si s pritožbo lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi stranke z interesom take možnosti nimajo, saj je odločitev o zavrnitvi tožbe SOD izdana v njihovo največjo korist. Obravnavani upravni spor se je namreč začel po tožbi SOD, ki je ugovarjala odločitvi oziroma obveznosti, da izroči obveznice v korist R.R. v višini 467,18 DEM, S.S. v višini 467,18 DEM in pok. J.J. v višini 3.114,57 DEM (za del zemljišča parc. št...). Z zavrnitvijo tožbe SOD je v tem delu odločitev prvostopnega upravnega organa ostala v veljavi. Zoper zavrnilni del prvostopne upravne odločbe (zavrnitev zahtevka za denacionalizacijo iste parcele za solastna deleža, ki sta bila podržavljena pok. F.F. in pok. G.G.) pa po podatkih predloženih spisov stranke z interesom niso vložile tožbe in ker ta zavrnilni del prvostopne upravne odločbe ni bil predmet presoje sodišča prve stopnje, tudi ne more biti obravnavan v tem pritožbenem postopku.

Ker stranke z interesom nimajo pravnega interesa za pritožbo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena ZPP-UPB2, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.