Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišči prve in druge stopnje sta odločili v postopku delitve solastnega premoženja predlagateljev in nasprotnega udeleženca. Gre za sosednji nepremičnini - zemljiški parceli 1589/1, v naravi stanovanjska stavba, in 1590/3, v naravi pripadajoče zemljišče k stavbi, obe k.o. ..., katerih solastniki so predlagatelj, predlagateljica in nasprotni udeleženec, vsak z deležem 1/3. Fizična delitev nepremičnin ni mogoča. Tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec sta podala predlog po petem odstavku 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), da namesto prodaje pripadeta nepremičnini vsakemu od njiju z izplačilom preostalih dveh solastnikov.

2.Sodišče prve stopnje je premoženje razdelilo civilno na način, da solastninska deleža predlagateljice in nasprotnega udeleženca prevzame v last predlagatelj. Ugotovilo je, da tržna vrednost nepremičnin, po cenitvi izvedenca na dan 9. 1. 2023, znaša 330.000,00 EUR. Na tej podlagi je ugotovilo vrednost solastninskih deležev in odločilo, da je predlagatelj dolžan predlagateljici in nasprotnemu udeležencu izplačati vrednost njunega solastninskega deleža, in sicer vsakemu 110.000,00 EUR v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in odločilo, da udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

4.Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložili predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja:

Glede prekoračitve trditvene podlage strank (glede odsotnosti zatrjevanja prvega predlagatelja o čustveni navezanosti na dom)?

Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji, ker je imel NU posest spodnje etaže in je na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pokojne matere A. A., ki je solastni hiši živela, za katero se je do njene smrti (v letu 2018) zavezal ji pomagati in zanjo skrbeti, čemur pritrjuje tudi višje sodišče, pravilno zapolnilo kriterij o manjši čustveni navezanosti na hišo, ker v hiši nikoli ni živel, in ga s tem postavilo v slabši položaj (smiselno tako VSL sklep II Cp 2233/2018, sodne prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi ni)?

Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo presoje sodišča prve stopnje (presoja upravičenega interesa iz potreb za hčere prvega predlagatelja na po višjem sodišču njegove čustveno navezanost na solastno hišo) brez izvedbe pritožbene obravnave (sklep Vrhovnega sodišča Il Ips 14/2022, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2020)?

Ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev od sodišča prve stopnje, ko je upravičeni interes videlo v potrebah hčera prvega predlagatelja, pritožbeno pa tej okoliščini odvzelo pravno relevanco in jo zapolnilo na večji čustveni navezanosti prvega predlagatelja, ki jo ni zatrjeval, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov?

Ali je višje sodišče kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker so v sodbi razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja NU v postopku delitve solastnine) med seboj v nasprotju?

Ali je višje sodišče kršilo pravico NU do izjave v postopku, ki se nanaša tudi na pravna vprašanja, ker je tudi dolžno v postopku razkriti svoja pravna stališča in s tem dati strankam možnost, da se glede tega izjavijo?

Glede same vsebine in namena petega odstavka 70. člena SPZ, ki pri civilni delitvi kriterija o čustveni navezanosti na dom ne opredeljuje, s čimer je NU izvotlilo njegovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS, saj se o tem kriteriju, ki je pri delitvi solastnine zgolj neformalni in dopolnilni kriterij, ne pa odločilni, ni izjavil, kar je preraslo v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 (VSL Sodba II Cp 2141/2020 in VSL Sklep II Cp 1933/2020)?

Ali je presoja višjega sodišča dopolnilni kriterij glede čustvene navezanosti na dom kriterij za civilno delitev po petem odstavku 70. člena SPZ, ki ga prvi predlagatelj ni zatrjeval in mu ni bil prepričljivo izkazan, ter NU s tem postavilo v slabši položaj?

Ali je presoja višjega sodišča, ko je račune vloženega materiala v solastno hišo, štelo kot nedopustno pritožbeno novoto, in so dodatna okoliščina za presojo njegove čustvene navezanosti na domačo hišo ter ga s tem postavilo v slabši položaj?

Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je sicer potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar z drugačno pravno oceno, zadostilo zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe?

Glede sodbene presoje nižjih sodišč, ko o izločitvi izvedenca gradbene stroke B. B., iz okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (v smislu 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP), ni odločalo pravdno, marveč nepravdno šele z izdajo izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita?

Ali v prejšnji alineji izpostavljenega postopanja nižjih sodišč pomeni kršitev pravice do izjave NU iz prvega odstavka 5. člena ZNP-1 in njegove ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ker njegov prvi pooblaščenec pri procesnem dejanju (ogleda po izvedencu oziroma sodišču) zaradi nasilja odvetnika predlagateljev, C. C., napram drugi pooblaščenki D. D., ni mogel prisostvovati in njegovim ugotovitvam, tudi glede tržne cene zaradi neskladne gradnje ("črne gradnje") ne oporekati oziroma ne dajati pripombe?

Ali je mogoče obravnavati nelegalne gradnje ("črno gradnjo") upoštevati pri civilni delitvi po petem odstavku 70. člena SPZ, pri čemer je delitev skupnih delov omejena po petem odstavku 105. člena SPZ, kar pa nižji sodišči nista presodili (sklepa VSL II Cp 3102/2015 in II Cp 2653/2017)?

-Ali nelegalno zgrajen objekt ("črna gradnja") predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 19. točki prvega odstavka 3. člena GZ-1, in se smiselno razteza na delitveni postopek oziroma civilno delitev (VSRS II Ips 138/2015 in II Ips 161/2015 ter VSL Sodba Il Cp 1501/2018)?

Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera po nižjih sodiščih upoštevano, da je treba stavbo deliti v stanju, v kakršnem je, ker strank ni mogoče napotiti na postopek legalizacije (ki je dejansko postopek pridobitve novega ali spremenjenega gradbenega dovoljenja), legalizacija pa tudi ni posel rednega upravljanja, za katerega bi sodišče lahko nadomestilo soglasje, ki ga med strankami ni, zato civilna delitev ni bila dopustna (sklep Vrhovnega sodišča II Ips 228/2012, sklep VSL II Cp 1832/2013)?

-Ali nelegalno zgrajen objekt ("črna gradnja") ima vpliv na tržno vrednost takšne nepremičnine, čeprav glede na pripombe NU, da se izvedenec gradbene stroke določneje opredeli do njegovih pripomb, pri čemer nižji sodišči nista upoštevali dejstvo, da ocenjevani objekt je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ni podal konkretnega odgovora (VSC Sklep I Ip 306/2021)?

Ali je cenitev pri delitvi solastne nepremičnine po petem odstavku 70. člena SPZ, za katero je potrebno upoštevati tržno vrednost nepremičnine v času odločanja, ki jo je v tem postopku določeni izvedenec in cenilec izdelal že 9.1.2023, odločitev pritožbenega sodišča pa je nastopila 25.9.2025, po kateri vrednost stanovanjske hiše je znašala 330.000,00 EUR in ker je na to cenitev sodnega izvedenca imel pripombe le NU, na katere je izvedenec in cenilec odgovoril z (dopolnitvijo), vloženo 4.9.2023, in je pri že ugotovljeni tržni vrednosti predmetne nepremičnine vztrajal, četudi gre za nelegalno gradnjo, je ni spremenil, s čimer sta ga nižji sodišči postavili v slabši položaj?

Ali je cenitev, ki jo je izvedenec opravil 9.1.2023, zaradi poteka časa izvodenela oziroma ni več realna in to zaradi poteka časa, upoštevajoč, da je višje sodišče v zadevi odločilo 25.9.2025, torej po poteku 32 mesecev - dveh let in pol od cenitve, s čimer sta ga nižji sodišči postavili v slabši položaj?

Ali sta sodišče prve stopnje, predvsem pa višje, NU kršilo 22. člena Ustave RS, ker po ustaljeni ustavnosodni praksi kršitev te pravice pomeni tudi sprejetje odločitve, ki je tako očitno napačna in brez razumnih pravnih argumentov, da jo je mogoče šteti za arbitrarno, za kar Ustavno sodišče večkrat uporabi argument, da se obrazložitev sodišča v izpodbijani sodbi logično ne izide (OdlUS XII, 113, Up-232/02, Ur. l. 134/03, OdlUS XVII, 38, Up-2698/07, Ur. l. 62/08, Up 728/08, Ur. l. 28/09)?

Ali odločitev višjega sodišča ni bila sprejemljiva tudi ne z vidika pravice iz 33. člena Ustave RS, konkretneje do pravice do dedovanja, ki je bila NU zagotovljena?

Ali pomeni odločitev nižjih sodišč kršitev pravice do poštenega obravnavanja (a right to a fair trial) iz prvega odstavka 6. člena EKČP, ker postopek, gledano v celoti (vključno z načinom povzemanjem trditev in dokazov), pošten (Perić proti Hrvaški, 34499/06, 27. 03. 2008, par. 17 in Cecil in Henry Pace proti Malti, 30651/03, sklep 8. 12. 2005)?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).