Jedro

Ker tožnik svojih trditev o mokrih (vlažnih) tleh ni uspel dokazati (ni dokazal, da bi bil padec posledica nedopustne opustitve/ravnanja toženke), je neprepričljivo (brezpredmetno) njegovo zatrjevanje, da je mokrota povečala drsnost tal, ploščice pa naj bi bile posledično neprimerne.

Tudi če bi bila v konkretnem primeru tla res mokra/vlažna, ne bi bilo moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti.

Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba tožnika zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožba toženke zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Toženka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 16. 12. 2019 zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 8.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2016 dalje do plačila in stroškov postopka.

2. S sklepom z dne 7. 11. 2019 pa je omenjeno sodišče odločilo, da se sodnemu izvedencu gradbene stroke dr. A. A., ki ni zavezanec za DDV (III. točko izreka sklepa) za dopolnilno izvedensko mnenje prizna nagrada in nadomestilo za stroške v višini 154,67 EUR bruto (I. točka izreka), da se od priznanega bruto zneska izvedenine obračuna in plača 8,85 % prispevek za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 13,69 EUR, in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu, ki znaša 0,82 EUR (II. točka izreka), ter da bo plačilo iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči po pravnomočnosti sklepa izvršila finančno računovodska služba sodišča (IV. točka izreka).

3. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Razlogi sodišča naj bi bili protispisni, kontradiktorni in v nasprotju z določbami odškodninskega prava. Poudarja, da bi morala tožena stranka, ki je bila o škodnem dogodku z dne 14. 7. 2016 takoj obveščena, sodišču predložiti vso slikovno gradivo in posnetke kraja škodnega dogodka, saj so le-ti obstajali. Pomembno naj bi bilo, zakaj tega gradiva ob samem škodnem dogodku in kasneje sodišču ni predložila. Tudi po samem škodnem dogodku so bili s strani tožene stranke narejeni posnetki kraja škodnega dogodka, torej mesta, kjer je tožnik padel, in tudi te posnetki bi lahko sodišču predložila. Zato ni pomembno, koliko časa toženka hrani posnetke glede na čas vložitve tožbe, pač pa okoliščina, da je bila slednja takoj seznanjena s padcem in poškodbami tožnika. Pooblaščene osebe pri njej so naredile lasten t.i. foto album obravnavanega škodnega dogodka oziroma so zbrale vso razpoložljivo slikovno gradivo, to je posnetke kamer tožnikovega gibanja tega dne v nakupovalnem centru. Tožniku je spodrsnilo na vlažnih, mokrih, drsečih tleh. Javna dostopnost poljubnega števila ljudi na javnem WC-ju, uporaba vode pri higieni in s tem povezano močenje tal je bil neposreden vzrok za njegov padec. Nameščene ploščice v javnem WC-ju naj bi bile zato neprimerne, v kolikor postanejo mokre, vlažne ali se na njih pojavijo mokri madeži. Zato bi morala biti v tem WC-ju nameščena takšna tla, da v nobenem primeru ne bi bila drsna in s tem vzrok za padce ljudi. Prisotnost vode na tleh, to je mokrota, povzroča, da so zadevna tla t.i. nevarna stvar. Sam je tudi dokazal, da v kritičnem času v WC-ju ni bila nameščena opozorilna tabla z napisom npr. „Pozor drseča tla !“ ali „Pazi drsi !“. Po tem škodnem dogodku pa je bila v WC-ju nameščena takšna opozorilna tabla, saj je tudi toženka spoznala, da so tla nevarna za poškodbe obiskovalcev. Tožnik ni padel zaradi trenutne slabosti v povezavi s sladkorno boleznijo, kar naj bi potrdila tudi zdravniška oskrba po škodnem dogodku. Razlogi v sodbi naj bi bili v nasprotju tudi s strokovnimi stališči in ugotovitvami izvedenca A. A. Ta je namreč ugotovil, da je drsnost tal v WC-ju povečana in nevarna za obiskovalce, v kolikor je prisotna vlaga, mokrota oziroma voda. Splošno znano dejstvo naj bi bilo, da se javni WC-ji čistijo z vodo, to je z mokro krpo, ker je to edini način, da se vzdržuje snaga in higiena, in sicer po večkrat na dan. Prav tako se pri uporabi javnega WC-ja uporablja voda za umivanje rok oziroma za splakovanje, itd. (različni načini uporabe vode), kar vse povečuje možnosti še dodatne prisotnosti vode po tleh. Zaradi navedenega zadevna tla niso primerna in so sama po sebi vir povečane nevarnosti. Šlo naj bi za t.i. nevarnost stvar v smislu določb OZ.

4. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

5. Zoper sklep z dne 7. 11. 2019 se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da izvedenčevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrne oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Izpostavlja, da Dodatek št. 1 k izvedeniškemu mnenju nima vsebine. V nadaljevanju omenja, kakšne predloge za dopolnitev mnenja je podala v V. točki svojih pripomb na izvedeniško mnenje. Kot odgovor je izvedenec zgolj citiral svoje ugotovitve iz mnenja. Slednji ni podal nobene obrazložitve, zakaj bi se konkretni prostor v nakupovalnem centru tožene stranke štel za „moker prostor“ in zakaj drsnost R10 ne bi bila ustrezna drsnost talne obloge v takšnem prostoru. Prav tako je v svojih pripombah na izvedeniško mnenje zahtevala, da izvedenec meritev drsnosti kritičnih ploščic v mokrem stanju izvede z metodo, ki ni statična. Izvedenec dodatnih meritev drsnosti ni izvedel, ampak je le komentiral, da mu ni znano, niti ni dokazano, da bi bila ena metoda boljša od druge. Pri tem ni podal nobene strokovne utemeljitve za tak zaključek, kljub temu, da je sama priložila več strokovnih člankov, iz katerih izhaja, da metoda, ki jo je izvedenec uporabil, ni ustrezna. Izvedenec strokovnih člankov sploh ni prebral, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje neupravičeno odmerilo nagrado za študij spisa. Ne pripada mu niti nagrada za manj zahtevno dopolnitev izvedenskega mnenja, saj tega dejansko sploh ni dopolnil. 6. Izvedenec v odgovoru pritožbenim navedbam nasprotuje.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

**V zvezi s pritožbo zoper sodbo:**

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka obrazložilo s konkretnimi, jasnimi (neprotislovnimi) in hkrati prepričljivimi razlogi. Z ozirom na to, je pritožbeni očitek, da naj bi bili ti razlogi protispisni, kontradiktorni in v nasprotju z določbami odškodninskega prava, ne le presplošen, ampak hkrati neutemeljen.

9. Zakaj je omenjeno sodišče sledilo toženkinemu pojasnilu, da (video)posnetkov kraja škodnega dogodka oziroma sanitarnih prostorov nima (in da jih posledično ne more predložiti), je pojasnjeno v točki 6. obrazložitve izpodbijane sodbe. Teh zaključkov in razlogov pritožnik ustrezno (konkretno) niti ne izpodbija. Na drugi strani je njegovo poudarjanje (vztrajanje), da naj bi toženka naredila posnetke kraja škodnega dogodka1 (in z njimi/foto albumom razpolagala), neprepričljivo, saj ni izkazano, da so bili ti posnetki/slikovno gradivo2 (sploh) narejeni.3 Posledično ne poraja nobenega pomisleka v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da toženka zahtevanih posnetkov (slikovnega gradiva) nima.

10. V točkah 18. – 20. obrazložitve izpodbijane sodbe je nadalje obširno in prepričljivo obrazloženo, zakaj ni moč slediti tožnikovim trditvam o mokrih/vlažnih tleh kot razlogu (vzroku) za njegov padec. Tudi v tem oziru pritožnik z vztrajanjem, da so bila tla mokra/vlažna, ne poraja nobenega pomisleka v razloge/zaključke sodišča prve stopnje. Enako velja za njegovo poudarjanje, da naj bi okoliščina, da se javni WC-ji čistijo z vodo, to je z mokro krpo (češ da je to edini način, da se vzdržuje snaga in higiena), predstavljala splošno znano dejstvo4 (glej peti odstavek 214. člena ZPP5), ter pojasnjevanje, da se pri uporabi javnega WC-ja uporablja voda za umivanje rok oziroma za splakovanje (kar naj bi po mnenju pritožnika vse povečevalo možnost še dodatne prisotnosti vode po tleh). Tudi če bi njegove trditve o načinu čiščenja in uporabi vode za umivanje rok v prostoru škodnega dogodka držale (pa niso izkazane6), slednje namreč same za sebe (sploh pa ne ob upoštevanju izvedenih dokazov, ki tožnikovim trditvam nasprotujejo) ne bi dokazovale, da so bila tla v času škodnega dogodka mokra (vlažna). Ker tožnik (svojih) trditev o mokrih (vlažnih) tleh ni uspel izkazati, je neprepričljivo (brezpredmetno) njegovo zatrjevanje, da je mokrota povečala drsnost tal,7 ploščice pa naj bi bile posledično neprimerne. Ta zadnji del se vsebinsko povezuje z njegovim nadaljnjim (že na načelni ravni) neutemeljenim zatrjevanjem, da prisotnost vode na tleh povzroča, da so tla nevarna. Tudi če bi bila v konkretnem primeru tla res mokra/vlažna (kar pa ne drži/ni izkazano), ne bi bilo moč (kot je to v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje) govoriti o nevarni stvari in posledično (drugi odstavek 131. člena OZ8) o objektivni odškodninski odgovornosti9 (glej 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe oziroma sodbo in sklep II Ips 70/2006 z dne 17. 4. 2008, sodbo II Ips 297/2011 z dne 30. 5. 2013, sodbo II Ips 826/2006, II Ips 935/2007 z dne 10. 7. 2008, VSL sodbo I Cp 1907/2018 z dne 24. 1. 2019, VSL sodbo II Cp 2209/2013 z dne 20. 11. 2013, VSL sklep II Cp 854/2012 z dne 9. 1. 2013, VSL sodbo II Cp 2999/2013 z dne 22. 1. 2014 ter VSL sodbo in sklep II Cp 2617/2012 z dne 20. 5. 2013).

11. Ker tožnik ni izkazal, da so bila tla (ploščice) v času škodnega dogodka mokra (vlažna), v postopku angažirani izvedenec gradbene stroke (- varstvo pri delu splošno) dr. A. A. (glej njegovo izvedensko mnenje z dne 26. 6. 2019 in 26. - 28. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) pa je ugotovil, da suha podlaga (ploščice) ustreza varni uporabi, ni (kot to neutemeljeno očita pritožba) nobenega nasprotja med zaključki/razlogi sodišča prve stopnje in izvedenčevo ugotovitvijo, da predmetna podlaga, v primeru da je mokra, ne ustreza varni uporabi (glej 29. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

12. Nadalje ni moč slediti pritožnikovemu zatrjevanju, češ da je dokazal, da na predmetnem WC-ju v času škodnega dogodka ni bila nameščena ustrezna opozorilna tabla. Da je bila takšna opozorilna tabla (glej prilogo A14)10 že od leta 2016 postavljena ob vhodu v WC, je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na rezultat dokaznega postopka, pojasnilo v 21. in 22. točki obrazložitve izpodbijane sobe. Ker tožnik tem konkretnim razlogom ne ugovarja, ne poraja nobenega dvoma niti v omenjene zaključke sodišča prve stopnje. Prav tako za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni odločilno, zakaj točno je tožnik (ki v pritožbi poudarja, da ni padel zaradi trenutne slabosti11 v povezavi s sladkorno boleznijo) takrat padel.12 Pomembno je zgolj, da slednji ni uspel dokazati, da je bil (kot je zatrjeval) padec posledica nedopustne opustitve/ravnanja toženke, oziroma da v pravdi ni bilo moč ugotoviti, da bi bilo to zaradi nevarne stvari (za škodo od katere odgovarja toženka - drugi odstavek 131. člena OZ).

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo (353. člen ZPP). Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil (tudi sicer zaradi neuspeha s pritožbo do njihovega povračila ne bi bil upravičen - prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa sama nosi svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

**V zvezi s pritožbo zoper sklep:**

14. Kot je bilo to poudarjeno že v sklepu tega sodišča II Cp 195/2018 z dne 29. 1. 2018, vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, ne vpliva. Če stranka meni, da izvedenec določene okoliščine ni (pravilno) pojasnil/ugotovil ali da so v njegovem mnenju pomanjkljivosti, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka. Prav tako13 lahko vsebinsko nepravilnost (pomanjkljivost) izvedenčevih zaključkov izpostavi v pritožbi zoper končno odločitev. Nikakor pa to ni razlog, zaradi katerega izvedenec ne bil upravičen do nagrade (in povračila stroškov) za opravila, potrebna za izdelavo (dopolnitve) mnenja, ki mu je bilo odrejeno s strani sodišča. Vse predhodno navedeno velja za strankino naziranje o tem, kakšno metodo bi moral izvedenec (po njenem mnenju) uporabiti, kakšne meritve bi moral izvesti in katero strokovno literaturo bi moral prebrati. Izvedenec A. A. (ki ga je sodišče prve stopnje postavilo zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj na relevantnem področju) je na toženkine pripombe (podane zoper svoje mnenje) z dne 20. 8. 2019, jasno (ustrezno) odgovoril v Dodatku št. 1 z dne 23. 10. 2019 (ki ga je sodišče prve stopnje prejelo naslednjega dne). V tem okviru se je resda skliceval na ugotovitve podane v mnenju (z dne 26. 6. 2019), a je (dovolj) jasno obrazložil, zakaj ni moč slediti toženkinemu očitku, da ni odgovoril na njeno vprašanje, ali je drsnost predmetnih ploščic R 10 primerna drsnost talne obloge v javnih sanitarijah.14 Prav tako se je opredelil do toženkinega navajanja, da naj bi uporabil napačno metodo merjenja drsnosti in do (relevantnosti) članka dr. V. D.,15 na katerega se je slednja v pripombah sklicevala. Pritožbena trditev, da izdelana dopolnitev nima vsebine, je zato ne le posplošena, ampak tudi očitno neutemeljena.16 Toženkino nestrinjanje z razlogi (ugotovitvami), ki jih je izvedenec podal, pa (kot rečeno) na njegovo upravičenje do plačila za izdelano dopolnitev ne vpliva.

15. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče toženkino pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP). Toženka s pritožbo ni uspela, zaradi česar sama nosi stroške nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Oziroma posnela njegovo gibanje predmetnega dne v nakupovalnem centru. 2 Izrecno omenjanje slikovnega gradiva je tudi sicer pritožbeno novo, saj je v postopku na prvi stopnji tožnik v zvezi s toženko navajal oziroma od nje zahteval „le“, da predloži posnetke kamer. 3 Četudi bi jih res naredila (pa to - kot rečeno – ni izkazano), bi jih bila dolžna toženka hraniti le eno leto po njihovem nastanku, nakar bi se ti zbrisali (glej 5. odstavek 75. člena ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/04, s kasnejšimi spremembami). Tudi na to okoliščino (ki jo pritožba označuje kot nepomembno) je sodišče prve stopnje (v zvezi s toženkino trditvijo, da posnetkov nima) upravičeno opozorilo. 4 Kar ne drži. Poleg tega sta tako A. S. kot T. V. ob zaslišanju v tej pravdi pojasnila, da pri čiščenju uporabljajo sredstva, ki vsebujejo alkohol, da se hitreje suši/hlapi (glej tudi 16. in 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Tako je tudi ob sklicevanju na tožnikovo izpovedbo sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj (na podlagi katerih dokazov) je lahko zaključilo, da v prostoru, v katerem je tožnik padel, ni umivalnikov. 7 Ter da bi morala biti (po njegovem mnenju) v javnem prostoru nameščena takšna tla, da v nobenem primeru ne bi bila drsna in s tem razlog ali vzrok za padce ljudi. Kakšna tla točno (konkretno) ima pritožnik v mislih, ni (po)jasn(jen)o, tudi sicer pa nebistveno (saj trditve o mokrih/vlažnih tleh kot razlogu za svoj padec ni izkazal). 8 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/01, s kasnejšimi spremembami. 9 Pri čemer tožnik z/s (protislovnim) navajanjem, da so bila tla v WC-ju zaradi dodatne prisotnosti vode na njih sama po sebi vir povečane nevarnosti in da gre za tako imenovano nevarno stvar v smislu določb OZ, neprepričljivo vztraja tudi v pritožbi. 10 V zvezi s fotografijami, ki jih je predložil (torej tudi fotografijo v prilogi A14, ki prikazuje opozorilno tablo), je tožnik na prvem naroku za glavno obravnavo dne 8. 11. 2018 pojasnil, da so bile sicer posnete leta 2018, a da prikazujejo stanje, kot je bilo v času škodnega dogodka. Sam je torej potrdil (in s tem prišel v nasprotje z ostalimi svojimi trditvami glede odsotnosti opozorilnih tabel), da (tudi) fotografija v prilogi A14 prikazuje stanje v času škodnega dogodka. 11 Kar sodišče prve stopnje v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe omenja kot (možen) razlog za tožnikov padec. 12 Pritožbeno pojasnjevanje, da ga ni obšla slabost, je zato nebistveno (hkrati pa v nasprotju z elektronskim sporočilom z dne 29. 11. 2017 v prilogi B4, dopisom družbe B. d. d. z dne 28. 12. 2018 na l. št. 85 in 86 in izpovedbo M. J. z dne 20. 12. 2018). Sama trditev, da naj bi to po škodnem dogodku potrdila (tudi) zdravniška oskrba, je pritožbeno nova (prvi odstavek 337. člena ZPP) in hkrati neizkazana. 13 V kolikor njene morebitne upravičeno podane pripombe oziroma pomisleki ne bi bili upoštevani. 14 Kje naj bi izvedenec navedel, da je potrebno prostor, kjer je je prišlo do tožnikovega padca, šteti za „moker“ prostor, ni razvidno (jasno). 15 Že iz tega razloga ni moč slediti pritožbenemu (v preostalem v tem pogledu sicer posplošenemu) navajanju, da izvedencu, ker strokovnih člankov ni prebral, ne gre nagrada za študij spisa. 16 Kar velja tudi za pritožbeno trditev, da izvedenec mnenja ni dopolnil ter da mu zato ne gre nagrada za izdelavo manj zahtevnega dopolnilnega izvedenske mnenja. Dopolnitev predstavljajo izvedenčevi odgovori na toženkine pripombe. Kakšne dodatne meritve točno bi moral izvedenec opraviti, v pritožbi ni dovolj jasno opredeljeno. Tudi sicer izvedenčeva pravica do nagrade za izdelavo dopolnilnega mnenja ne more biti odvisna od izvedbe s strani stranke predlaganih meritev, za katere sam meni, da so nepotrebne.